Jedro

Taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse za tožbo v pravdnem postopku je nastala, ko je tožeča stranka tožbo vložila, za sodbo pa, ko je tožeča stranka prejela prepis sodbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožeča stranka kot taksna zavezanka ni pravočasno plačala sodne takse za tožbo in sodbo v višini 168.660,00 SIT ter za taksni opomin v višini 3.000,00 SIT.

Zaradi tega je dolžna plačati še kazensko takso v znesku 85.830,00 SIT. Naročilo je Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, da znesek 257.490,00 SIT prenese z računa taksnega zavezanca na račun sodnih taks.

Zoper sklep se je taksna zavezanka pravočasno pritožila. Navedla je, da ji tožena stranka vse do danes od prisojenega zneska ni plačala še ničesar in dokler svojega dolga ne bo plačala, tožeča stranka sodnih taks ne bo mogla plačati, ker je njen dohodek izključno odvisen od 75% moževe pokojnine. Prosi, da sodišče njeno finančno stanje upošteva in dolg zniža na znesek 85.830,00 SIT.

Pritožba ni utemeljena.

Iz podatkov v spisu izhaja, da je tožeča stranka dne 1.2.1999 vložila tožbo, sodišče prve stopnje pa je dne 8.9.1999 v zvezi s tem izdalo sodbo. Zato je tožeča stranka tudi dolžna v skladu s 1. in 2. odst. 3. člena ZST plačati sodno takso. Taksna obveznost tožeče stranke za plačilo sodne takse v pravdnem postopku je po 1. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. in 1. točko 2. odst. 4. člena ZST nastala za tožbo, ko je tožeča stranka tožbo vložila in za sodbo, ko je tožeča stranka prejela prepis sodbe (2. odst. 3. člena, v zvezi s 1. odst. in 2. točko 2. odst. 4. člena ZST). Iz vročilnic, pripetih k listovni številki 13 in 14 sodnega spisa, je razvidno, da je tožeča stranka prejela taksni nalog za plačilo sodne takse za tožbo in sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI Pg 55/99-8 z dne 8.9.1999, dne 25.10.1999 in taksni opomin pa dne 17.12.1999. Kot je razbrati iz pritožbe, taksna zavezanka - tožeča stranka dolgovane sodne takse ni plačala. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni niti v 15 dneh po prejemu opomina plačala takse za tožbo in sodbo ter opomin, ki jo je kot taksna zavezanka dolžna plačati (1. odst. in 1. in 2. točko 2. odst. 4. člena ZST in 1. odst. Tar. št. 2 ter Tar. št. 37 Taksne tarife ZST). Prav tako pa je sodišče prve stopnje pravilno odločilo tudi o plačilu 50% kazenske takse. Ta odločitev sloni na določilih 2. odst. 29. in 1. odst. 30. člena ZST.

Iz obeh citiranih določil izhaja, da mora pravna oseba, kadar ne plača sodne takse skladno z določilom 4. odst. 26. člena ZST, plačati poleg dolžne takse še 50 % pribitka nanjo kot kazensko takso, kar ugotovi sodišče s sklepom, ki ga pošlje v izvršitev Agenciji za plačilni promet Republike Slovenije, ki vodi žiro račun taksnega zavezanca.

V zvezi s pritožničinimi navedbami, da zaradi nizkega dohodka ne more plačati visokih sodnih taks in da naj se zato sodna taksa zniža, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožeča stranka pravna oseba in zato ne more doseči delne oprostitve plačila sodnih taks, ne glede na to, kakšno je njeno premoženjsko stanje in še manj kakšen je osebni dohodek ustanoviteljice, ker se plačila sodnih taks lahko v skladu s 13. členom ZST v zvezi s 6. odst. 168. člena ZPP oprosti le fizična oseba.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče, ker tudi ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na kar mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).