Jedro

Tožena stranka bi morala poskrbeti za priključitev zgradbe na javno kanalizacijo; ker tega ni storila, mora v skladu z določbami 33. člena Odloka o javni kanalizaciji plačevati storitev po kriterijih, kot so določeni za objekte, priključene na javno kanalizacijo.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki 52,64 EUR stroškov pritožbenega postopka v 8 dneh od izteka paricijskega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 222082/2011 z dne 21. 12. 2011 tudi v I. in III. točki izreka in toženi stranki naložilo, da tožeči stranki povrne pravdne stroške v višini 80,00 EUR s pripadki.

2. Sodbo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve postopka izpodbija tožena stranka po odvetniku. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka ni predložila računov z dne 18. 10. 2011 in 18. 7. 2011, prvega z višino 35,50 EUR in drugega z višino 37,77 EUR. Prav tako ni dokazala, da je opravila čiščenje odpadne vode v času od 1. 4. 2011 do 30. 6. 2011 in nato v obdobju od 1. 7. 2011 do 30. 9. 2011. Tožena stranka ima samostojno greznico, ki ni priključena na komunalno omrežje, zato ni nobene zakonske podlage, da ji tožeča stranka obračunava neopravljene storitve čiščenja odpadne vode. Med pravdnima strankama ne obstaja pogodbeni odnos, na podlagi katerega bi tožeča stranka toženi sploh lahko obračunavala storitve. Sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov, ki bi jih glede na trditveno podlago tožeče stranke moralo.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000,00 EUR. V sporih majhne vrednosti imajo pravdne stranke omejene pritožbene razloge. Sodba se lahko izpodbija le zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

6. Konkretni spor se nanaša na plačilo terjatve v znesku 73,27 EUR, ki predstavlja plačilo za storitve čiščenja odpadne vode za objekt na naslovu Y. . Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so: - tožeča stranka opravlja storitve čiščenja odpadne vode v Občini Sežana kot izvajalka gospodarske javne službe – koncesionar; - storitev čiščenja komunalnih odpadnih voda morajo plačevati koristniki javne kanalizacije in uporabniki individualnih greznic; - tožena stranka ima stanovanjsko stavbo na naslovu Y. na območju, kjer je urejena javna kanalizacija, z odjemnim mestom št. 196709. 7. Ker je tožeča stranka koncesionar, izvajalec javne službe – storitev čiščenja odpadnih voda, na območju Sežane, tožena stranka pa lastnik stanovanjskega objekta na tem območju, je v zvezi s 14. členom Odloka o javni kanalizaciji in pravilnika o določitvi meril in kriterijev za plačilo denarnih obveznosti uporabnikov storitev čiščenja komunalnih odpadnih voda, uporabnik storitev tožeče stranke. Na tej podlagi je tožeča stranka toženi tudi lahko izdala oba računa. Trditev, da računov v spisu ni, je protispisna (A15 – A16).

8. Ker iz ugotovitev sodišča prve stopnje sledi, da je na območju, kjer se nahaja stanovanjska stavba tožene stranke urejena javna kanalizacija, bi tožena stranka skladno z določilom 18. člena Odloka o javni kanalizaciji, morala poskrbeti za priključitev zgradbe na javno kanalizacijo, najpozneje v enem letu po izgraditvi kanalizacije oziroma uveljavitvi odloka. Stranke, ki tega niso storile, morajo v skladu z določbami 33. člena Odloka o javni kanalizaciji plačevati storitev po kriterijih, kot so določeni za objekte, priključene na javno kanalizacijo. Tožena stranka je zato v skladu z navedenim Odlokom o javni kanalizaciji in Pravilnikom, dolžna plačevati storitve čiščenja odpadnih voda tožeči stranki kot izvajalcu storitev po tarifi, določene za objekte, priključene na javno kanalizacijo. Tožbeni zahtevek na izpolnitev obveznosti je tako na podlagi določila prvega odstavka 239. člena OZ utemeljen.

9. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člena ZPP).

10. Tožena stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato je na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP dolžna tožeči stranki povrniti toženi stranki stroške za odgovor na pritožbo v skupnem znesku 52,64 EUR, ki jih je sodišče tožeči stranki odmerilo skladno z odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika, ki je v spisu.