Jedro

Tožnica je predlagala prekinitev postopka do odločitve o revizij glede predhodnega vprašanja, ki je bilo pravnomočno rešeno - že to je bilo nesklepčno, ker se v primeru, če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, postopek lahko prekine le do pravnomočnosti odločitve o njem na matičnem področju.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zavrne predlog tožnice za prekinitev tega pravdnega postopka.

2. Tožnica se zoper to odločitev pritožuje, in sicer iz razloga bistvene kršitve pravil postopka ter zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da razlog za odločitev sodišča, češ da je o predhodnem vprašanju že pravnomočno odločeno, sicer drži, vendar meni, da bi sodišče v tem primeru postopek nadaljevalo, zaradi kompleksnosti zadeve pa bi bilo po njenem mnenju treba počakati do odločitev vseh sodišč – tu v opombi navede, da je bila njena revizija sicer zavrnjena, da pa bo vložila ustavno pritožbo. Pravi da ji je sodišče odvzelo možnost obravnavanja, ker ni presojalo, ali je morda pridobila lastninsko pravico na podlagi posla. Navede še, da je med toženko in družbo G. v stečaju še vedno v teku pravdni postopek za ugotovitev prerekane terjatve, ki je zavarovana s sporno hipoteko na nepremičnini, za katero tožnica trdi, da je njena. Priglaša tudi pritožbene stroške.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, pritožba pa nesklepčna in torej očitno neutemeljena.

5. Tožnica je predlagala prekinitev postopka do odločitve o reviziji glede predhodnega vprašanja, ki je bilo pravnomočno rešeno - že to je bilo nesklepčno, ker se v primeru, če sodišče sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, postopek lahko prekine le do pravnomočnosti odločitve o njem na matičnem področju (208. čl. Zakona o pravdnem postopku; ZPP), kot je to prvostopenjsko sodišče pravilno pojasnilo. Kakšen predlog zagovarja tožnica v zvezi s tem zdaj v pritožbi (nadaljevanje postopka?), ni jasno oz. razumljivo.

6. V zvezi z obravnavano (ne)prekinitvijo je nerazumljiv tudi očitek, da je sodišče tožnici odvzelo možnost obravnavanja, ker ni presojalo, ali je morda pridobila lastninsko pravico na podlagi posla. Vprašanje uporabe materialnega prava za pravilno odločanje o glavnem vprašanju (predhodnem vprašanju?) v ničemer ni povezano z vprašanjem prekinitve postopka.

7. Obstoj pravde med toženko in tretjim zaradi spora o terjatvi, ki naj bi bila zavarovana s hipoteko na domnevno tožničini stvari, pa prav tako z razlogi za prekinitev postopka ni povezan.

8. Ker pritožbeno sodišče tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. ZPP), o stroških pa bo odločeno skupaj z drugimi za pravdo (ne)potrebnimi stroški ob odločitvi o glavni stvari (1. odst. 151. čl. ZPP).