Jedro

Predlagatelj je na podlagi pravnomočne sodne odločbe predlagal izpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, to je izbris lastninske pravice, vpis pravice uporabe na zemljišču – na ime nasprotnega udeleženca. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje vpisalo lastninsko pravico na ime predlagatelja. Zato sta kršeni določbi 124. in 125. člena ZZK-1 (načeli formalnosti in dispozitivnosti zemljiškoknjižnega postopka).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi ter vrne zadeva v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi pravnomočne sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, z dne 18. 3. 2010, opr.št. II P 1852/2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8. 12. 2010, opr.št. Cp 3126/2010 ter 64. členom ZSPO (Ur. l. RS, št. 22/1998), pri nepremičninah parc. št. 439/1, 442 in 443/6, vpisanih v vl. št. 3648, k.o. X, last Z., dovolilo vknjižbo lastninske pravice v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe, ki je bila dovoljena s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani, z dne 15. 2. 2010, Dn. 17353/2009 v korist in na ime M.., mat. št.: .... Vknjižba učinkuje od trenutka, od katerega je učinkovala zaznamba izbrisne tožbe, in sicer od dne 16. 6. 2009 ter izbrisalo zaznambo izbrisne tožbe, vpisane pod Dn. 17353/2009. Listine, ki so bile podlaga za vpise, se vložijo v zbirko listin naslovnega sodišča pod Dn. 1507/2011. Zoper navedeni sklep vlaga pritožbo Z.. Uveljavlja vse pritožbene razloge in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Poudarja, da je iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 3. 2010 opr.št. II P 1852/2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8. 12. 2010 opr.št. II Cp 3126/2010 razvidno, da je pravdno sodišče ugodilo predlagateljevemu primarnemu tožbenemu zahtevku in odločilo, da je vknjižba lastninske pravice nasprotnega udeleženca pri predmetnih nepremičninah neveljavna ter se posledično izbriše neveljavno zemljiškoknjižno stanje in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. Ker je bilo ugodeno predlagateljevemu primarnemu zahtevku, posledično ni bilo ugodeno njegovemu podrejenemu zahtevku, saj bi sodišče o njem odločalo le, če bi zavrnilo primarni zahtevek. Pravdno sodišče torej ni ugotovilo obstoja lastninske pravice predlagatelja na predmetnih nepremičninah. S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 3. 2010, opr.št. II P 1852/2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani, z dne 8. 12. 2010 opr.št. II Cp 3126/2010 je bilo torej odločeno le to, da je neveljavna vknjižba lastninske pravice nasprotnega udeleženca pri predmetnih nepremičninah ter da se posledično izbriše neveljavno zemljiškoknjižno stanje ter se vzpostavi prejšnje zemljiško stanje, ne pa tudi, da obstoji lastninska pravica predlagatelja. Zato je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom nepravilno dovolilo vknjižbo lastninske pravice po vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe na predmetnih nepremičninah v korist in na ime predlagatelja M. Prvi odstavek 81. člena ZZK-1 določa, da se vknjižba pridobitve pravice z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba spora, dovoli na podlagi pravnomočne sodne odločbe, ki je bila izdana v postopku, v zvezi s katerim je bil zaznamovan spor, in s katero je bilo tožbenemu zahtevku oziroma predlogu ugodeno, oziroma s katero je bila določena nujna pot. V konkretnem primeru pa s sodbo v pravdnem postopku ni bilo ugodeno podrejenemu tožbenemu zahtevku predlagatelja na ugotovitev njegove lastninske pravice in zato ni pogojev za vknjižbo lastninske pravice nanj. Glede na to je nepravilna in nezakonita odločitev naslovnega sodišča v izpodbijanem sklepu, s katerim je na predmetnih nepremičninah dovolilo vknjižbo lastninske pravice na predlagatelja in sicer na podlagi sodbe, s katero sploh ni bilo ugotovljeno, da obstoji lastninska pravica predlagatelja na teh nepremičninah, zaradi česar tudi niso izpolnjeni pogoji za takšen vpis na podlagi citirane sodbe. Pritožbi prilaga tožbo, vloženo v pravdi II P 1852/2009 ter v tej pravdi izdani sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani in Višjega sodišča v Ljubljani.

Predlagatelj je odgovoril na pritožbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da drži pritožbena trditev, da je iz sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 18. 3. 2010 opr.št. II P 1852/2009 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani z dne 8. 12. 2010 opr.št. II Cp 3126/2010 razvidno zgolj to, da je bilo ugodeno predlagateljevemu primarnemu tožbenemu zahtevku in odločeno, da je vknjižba lastninske pravice nasprotnega udeleženca pri predmetnih nepremičninah neveljavna ter da se posledično izbriše neveljavno zemljiškoknjižno stanje in se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje. To pa pomeni, da bi bilo treba na podlagi omenjene pravnomočne sodne odločbe vpisati v zemljiški knjigi nazaj pravico uporabe na ime nasprotnega udeleženca. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje celo mimo predloga predlagatelja kar direktno vpisalo lastninsko pravico na ime predlagatelja. Kot izhaja iz podatkov spisa, je predlagatelj zgolj predlagal vknjižbo izbrisa lastninske pravice Z. in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja v vrstnem redu zaznambe izbrisne tožbe v korist sebe. V tem okviru bi moralo zemljiškoknjižno sodišče tudi odločati o predlaganem vpisu (načelo formalnosti postopka, uzakonjeno v 124. členu ZZK-1 in načelo dispozitivnosti postopka, uzakonjeno v 125. členu ZZK-1 v zvezi s 1. odstavkom 2. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

Ker je torej zemljiškoknjižno sodišče odločalo celo extra et ultra petitum je sodišče druge stopnje moralo pritožbi ugoditi, izpodbijani sklep pa razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek (357. člen ZPP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1 ter 37. členom ZNP in tudi 5. točka 2. odstavka 161. člena ZZK-1).

V novem postopku bo moralo zemljiškoknjižno sodišče odločati o predlogu v okviru postavljenega predloga predlagatelja, upoštevajoč tudi, da določba 64. člena ZSPO sama po sebi ne omogoča vpisa po uradni dolžnosti brez ustreznega predloga upravičenega predlagatelja (2. odstavek 125. člena ZZK-1).