Jedro

Odpust obveznosti je tudi praviloma namen, ki ga zasledujejo dolžniki v postopku osebnega stečaja. Vendar pa je namen postopka osebnega stečaja v tem, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih, in ne (zgolj) v odpustu obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil dolžnik, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov. Smiselno je predlagal spremembo izpodbijanega sklepa oziroma ustavitev postopka osebnega stečaja.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Postopek odpusta obveznosti se izvede znotraj postopka osebnega stečaja (drugi odstavek 397. člena ZFPPIPP). Odpust obveznosti je tudi praviloma namen, ki ga zasledujejo dolžniki v postopku osebnega stečaja. Vendar pa je namen postopka osebnega stečaja po 382. členu ZFPPIPP v tem, da vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejmejo plačilo svojih terjatev hkrati in v enakih deležih, in ne (zgolj) v odpustu obveznosti, kot to zmotno meni pritožnik. Stečajni postopek se tako ne vodi v korist stečajnega dolžnika, temveč v korist upnikov; upravitelj pa mora ravnati v njihovo največjo korist in poskrbeti, da so njihove terjatve poplačane v čim večji meri.

5. Zaradi navedenega je zmotno prepričanje pritožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje – ker je odpust obveznosti zavrnilo – hkrati ustaviti tudi postopek osebnega stečaja. Kot izhaja iz šestega odstavka 232. člena ZFPPIPP, se predlog za začetek stečajnega postopka lahko umakne (le) do izdaje sklepa o začetku stečajnega postopka, in to ne glede na to, na čigav predlog teče postopek. Po začetku stečajnega postopka pa se stečajni postopek lahko konča le na predlog upravitelja, in sicer le v dveh primerih: ko upravitelj unovči vse premoženje stečajnega dolžnika in iz tega premoženja vsaj delno poplača upnike ter opravi vsa dejanja, ki jih mora izvesti v stečajnem postopku (375 in 376. člen ZFPPIPP). Če premoženje ne zadošča niti za poplačilo upnikov, se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom (378. člen ZFPPIPP). Pri tem upravitelj ne sme zasledovati dolžnikovih interesov, temveč zastopa interese upnikov, ki so v tem, da se najde vse premoženje stečajnega dolžnika, tako da se iz tega premoženja poplačajo upniki v največji možni meri.

6. Ker ni jasno, kam pritožnik meri s pritožbenim razlogom o pravici do poštenega sojenja, se višje sodišče do teh navedb ne opredeljuje. S pritožbenimi razlogi, s katerimi pritožnik uveljavlja zgolj to, da stečajni postopek nima nobenega smisla več, ker je bil postopek odpusta obveznosti ustavljen in predlog za odpust obveznosti zavrnjen, pritožnik ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).