Jedro

Seznam izvršilnih naslovov, ki ga je sodišče na podlagi napotila Vrhovnega sodišča RS v sklepu I Up 32/2025 z dne 23. 4. 2025 obravnavalo kot upravni akt, ki ga je mogoče izpodbijati v upravnem sporu, je izdala Finančna uprava RS. Ker je Finančna uprava RS organ v sestavi Ministrstva za finance, je za odločbe, izdane na prvi stopnji, v primeru pritožb pristojno Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ. Zakon pa pritožbe zoper seznam izvršilnih naslovov izrecno ne izključuje.

Sodišče v upravnem sporu ne more presojati dopustnosti sodne izvršbe, ki je v teku, in tudi ne odločitev, ki jih je izvršilno sodišče sprejelo v tem postopku.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Tožnik je dne 25. 10. 2024 pri sodišču vložil tožbo, v kateri navaja, da izpodbija upravno odločbo - seznam izvršilnih naslovov Ministrstva za finance, Finančne uprave Republike Slovenije (RS), 1t. DT 4935-767/2017-1 09-730-07 z dne 4. 9. 2017 (v nadaljevanju seznam izvršilnih naslovov), ki se glasi nanj, in ki po dolobah Zakona izvr1bi in zavarovanju (ZIZ) predstavlja izvr1ilni naslov, zoper katerega pritoba ali upravni spor nista dopustna.

2.V tobi pojasnjuje, da na podlagi navedenega seznama izvr1ilnih naslovov pri Okrajnem sodi1u v Mariboru te izvr1ilni postopek, v katerem se od njega terja plailo denarne obveznosti v skupni vi1ini 68.848,66 EUR. V asu od 9. 3. 1998 do 1. 9. 2012 je namre opravljal dejavnost samostojnega podjetnika posameznika, ki pa jo je bil zaradi finannih teav primoran prenehati opravljati. Prispevki za socialno varnost in akontacija dohodnine iz naslova opravljanja navedene dejavnosti so zato ostali neplaani.

3.Izvr1ba, uvedena s sklepom Okrajnega sodi1a v Mariboru opr. 1t. I 1772/2017 z dne 15. 11. 2017, je po njegovem mnenju zaradi absolutnega zastaranja terjatev iz izpodbijanega seznama izvr1ilnih naslovov nedopustna. Kljub zastaranju je Okrajno sodi1e v Mariboru razpisalo javno drabo tonikovih nepreminin (hi1e, v kateri ivi skupaj s herko, in kmetijskih zemlji1, ki jih obdeluje), ne da bi upo1tevalo, da izvr1ba na podlagi tega seznama zaradi zastaranja terjatev ni dopustna. Da so terjatve iz navedenega seznama zastarale, po njegovem mnenju dokazuje tudi predloeni sklep Finanne uprave RS z dne 4. 9. 2024, s katerim je bila davna izvr1ba zoper njega delno ustavljena.

4.Tonik tako sodi1u predlaga, da po opravljeni glavni obravnavi tobi ugodi in ugotovi, da izvr1ba na podlagi seznama izvr1ilnih naslovov ni dopustna, prav tako pa zahteva ugotovitev nedopustnosti izvr1be, ki tee pred Okrajnim sodi1em v Mariboru pod opr. 1t. I 1772/2017, v kateri Republika Slovenija od njega terja znesek v vi1ini 68.848,66 EUR s pripadki. Prigla1a tudi stro1ke postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

5.Naslovno sodi1e je s sklepom II U 318/2024-5 z dne 3. 12. 2024 na podlagi 4. toke prvega odstavka 36. 1lena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) tobo zavrglo z obrazloitvijo, da seznam izvr1ilnih naslovov ne predstavlja upravne odlobe, ki bi jo bilo mono izpodbijati, saj se z njim ni na novo odloilo o kak1ni tonikovi pravici ali obveznosti.

6.Zoper sklep o zavrenju tobe je tonik vloil pritobo, kateri je Vrhovno sodi1e RS s sklepom I Up 32/2025 z dne 23. 4. 2025 ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo naslovnemu sodi1u v nov postopek. Vrhovno sodi1e RS je v navedenem sklepu odstopilo od dotedanje sodne prakse nijestopenjskih sodi1, ki je zavzela stali1e, da v primerih, ko se seznam izvr1ilnih naslovov glasi na istega dolnika kot predhodni izvr1ilni naslovi, seznama izvr1ilnih naslovov ni mono 1teti za upravni akt, ki ga je mono izpodbijati v upravnem sporu. V zvezi s tem je Vrhovno sodi1e RS ob sklicevanju na sodbo X Ips 135/2016 z dne 12. 7. 2016 pojasnilo, da je bilo po prej veljavni zakonski ureditvi v postopku izvr1be mono ugovarjati pravilnosti seznama izvr1ilnih naslovov (drugi odstavek 46. 1lena Zakona o davnem postopku - ZDavP, ki sicer govori o "dolgovnem seznamu"), zdaj1nja zakonska ureditev pa dolniku tak1ne monosti ve ne daje, zato mu je treba tak1no monost zagotoviti z opredelitvijo seznama izvr1ilnih naslovov kot upravnega akta oziroma upravne odlobe. Vrhovno sodi1e RS je kot zmotno ocenilo tudi stali1e naslovnega sodi1a, da ima tonik v konkretnem primeru zoper izpodbijani seznam zagotovljeno sodno varstvo v postopku sodne izvr1be, saj je v izvr1ilnem postopku s pravnimi sredstvi mono uveljavljati le nepravilnosti pri izdaji sklepa o izvr1bi oziroma okoli1in, nastalih po njegovi izdaji, ki vplivajo na izterljivost terjatev.

Vrhovno sodi1e RS je tako naslovnemu sodi1u naloilo, da naj v ponovnem postopku izpodbijani seznam izvr1ilnih naslovov 1teje za upravni akt, ki ga je mono izpodbijati v upravnem sporu, in da naj presodi dopustnost upravnega spora 1e z vidika preostalih procesnih predpostavk iz prvega odstavka 36. 1lena ZUS-1, vkljuno z izrpanostjo rednih pravnih sredstev zoper ta seznam in morebitno prepoznostjo ali preuranjenostjo tobe.

K I. toki izreka:

Toba se zavre.

Sodi1e uvodoma pojasnjuje, da vrste tob v upravnem sporu glede na postavljene predloge oziroma zahtevke, ki jih lahko uveljavlja tonik, doloa prvi odstavek 33. 1lena ZUS-1, v skladu s katerim lahko tonik s tobo zahteva odpravo upravnega akta (izpodbojna toba); ugotovitev nezakonitosti upravnega akta, s katerimi je bilo poseeno v tonikove pravice ali pravne koristi (ugotovitvena toba), izdajo oziroma vroitev upravnega akta (toba zaradi molka) ter spremembo upravnega akta (toba v sporu polne jurisdikcije).

Tonik v tobi navaja, da izpodbija upravno odlobo - seznam izvr1ilnih naslovov (kar nakazuje na izpodbojno tobo), sodi1u pa sicer predlaga ugotovitev, da izvr1ba na podlagi navedenega seznama ni dopustna. Ne glede na to pa sodi1e tonika ni pozivalo na popravo tobenega zahtevka, saj iz ustaljene prakse Vrhovnega sodi1a RS¹ izhaja, da sta tako izpodbojna kot tudi ugotovitvena toba podvreni predhodnemu preizkusu in (enakim) procesnim predpostavkam po 36. 1lenu ZUS-1, kar vkljuuje tudi preverjanje izrpanosti pravnih sredstev in pravoasnosti tobe.

V skladu s 7. toko prvega odstavka 36. 1lena ZUS-1 sodi1e tobo zavre s sklepom, e ugotovi, da je bila zoper upravni akt, ki se s tobo izpodbija, mogoa pritoba, pa ta sploh ni bila vloena ali je bila vloena prepozno.

V prvem odstavku 13. 1lena Zakona o splo1nem upravnem postopku (ZUP) je doloeno, da ima vsakdo pravico do pritobe zoper odlobo, izdano na prvi stopnji, s katero se odloa ali posega v njegove pravice, obveznosti ali pravne koristi. Samo z zakonom je mono predpisati, da v posameznih upravnih zadevah ni dovoljena pritoba.

Seznam izvr1ilnih naslovov, ki ga naslovno sodi1e na podlagi napotila Vrhovnega sodi1a RS obravnava kot upravni akt, je izdala Finanna uprava RS. Ker je Finanna uprava RS organ v sestavi Ministrstva za finance, je za odlobe, izdane na prvi stopnji, v primeru pritob pristojno Ministrstvo za finance kot drugostopenjski organ. Zakon pa pritobe zoper seznam izvr1ilnih naslovov izrecno ne izkljuuje.

Kot je razvidno iz upravnega spisa, je (bil) seznam izvr1ilnih naslovov priloga predloga za izvr1bo, ki ga je dne 13. 9. 2017 zoper tonika kot dolnika pri Okrajnem sodi1u v Mariboru vloilo Dravno pravobranilstvo RS. Okrajno sodi1e v Mariboru je izdalo sklep o izvr1bi I 1772/2017 z dne 15. 11. 2017, s katerim je med drugim sklenilo, da sodi1e dovoli predlagano izvr1bo po predlogu upnika z dne 13. 9. 2017, popravljenem dne 18. 10. 2017, ki je sestavni del tega sklepa (I. toka izreka). Iz pripadajoe vroilnice pa je razvidno, da je bil sklep Okrajnega sodi1a v Mariboru I 1772/2017 z dne 15. 11. 2017 skupaj s predlogom z dne 13. 9. 2017 in pripadajoim seznamom izvr1ilnih naslovov (priloga A1) toniku osebno vroen dne 4. 12. 2017.² To pomeni, da se je 15-dnevni³ rok za pritobo iztekel v torek, dne 19. 12. 2017, pri emer pa tonik niti ne zatrjuje niti iz upravnega spisa ne izhaja, da bi v danem roku ali vsaj v razumnem roku vloil pritobo zoper seznam izvr1ilnih naslovov. Na tem mestu sodi1e pripominja, da je imel tonik v izvr1ilnem postopku e od leta 2018⁴ naprej dalje in tudi ob vloitvi tobe pomo pravnega strokovnjaka - odvetnika, zato se po presoji sodi1a na odsotnost pravnega pouka v obravnavanem primeru ne more uspe1no sklicevati.

Sodi1e tako ugotavlja, da je bila zoper upravni akt, ki se s tobo izpodbija, mogoa pritoba, pa ta sploh ni bila vloena, zato so podani pogoji za zavrenje tobe na podlagi 7. toke prvega odstavka 36. 1lena ZUS-1.

etudi bi zavzeli stali1e, da pritoba zoper seznam izvr1ilnih naslovov ni predvidena, pa bi se 30-dnevni rok za vloitev tobe v upravnem sporu iztekel dne 3. 1. 2018. To pa bi pomenilo, da je bila toba z dne 25. 10. 2024 vloena po izteku zakonskega roka, kakor tudi po preteku razumnega roka (glede na odsotnost pravnega pouka, kot je sodi1e e obrazloilo v 14. toki), in bi bila posledno prepozna.

Tonik sodi1u predlaga tudi, naj ugotovi, da je izvr1ba v izvr1ilnem postopku Okrajnega sodi1a v Mariboru opr. 1t. I 1772/2017 v zadevi upnika Republika Slovenija proti toniku kot dolniku zaradi izterjave 68.848,66 EUR s pripadki nedopustna. Po presoji sodi1a pa tovrstni tobeni predlog ni dopusten, saj tonik s tako postavljenim tobenim zahtevkom ne zahteva ugotovitve nezakonitosti kak1nega upravnega akta, s katerim je bilo poseeno v njegove pravice ali pravne koristi, ampak zahteva ugotovitev nedopustnosti ravnanj oziroma odloitev Okrajnega sodi1a v Mariboru pri izvr1evanju njegovih ustavnih pristojnosti (to je pri vodenju postopka in odloanju v sodni izvr1bi), kar ne pomeni upravnega odloanja. Po izrecni dolobi 3. 1lena ZUS-1 namre upravni akti niso tiste odloitve, ki jih nosilci sodne veje oblasti sprejemajo za izvr1evanje svojih ustavnih pristojnosti.

Sodi1e 1e pojasnjuje, da tonik niti ne zatrjuje, da bi pri1lo do napak pri sestavi seznama izvr1ilnih naslovov oziroma da je le-ta sam po sebi nezakonit, temve izrecno priznava, da je obveznost tonika v znesku 68.848,66 EUR, poveana za pripadke, obstajala, vendar meni, da je upravnopravna terjatev absolutno zastarala s pretekom 10 let. Tonik s tem uveljavlja (zgolj) ugovor zastaranja, do katerega naj bi pri1lo po letu 2020, torej po izdaji navedenega seznama izvr1ilnih naslovov oziroma tekom samega vodenja izvr1ilnega postopka⁵ . Skladno s prvim odstavkom 56. 1lena ZIZ pa lahko dolnik uveljavlja ugovor zastaranja terjatev pred pristojnim sodi1em v postopku sodne izvr1be tudi po pravnomonosti sklepa o izvr1bi, vse do konca izvr1ilnega postopka.

Iz sklepa Vi1jega sodi1a v Mariboru I Ip 762/2025 z dne 10. 12. 2025 je tako razvidno, da je tonik v predmetnem izvr1ilnem postopku vloil e dva ugovora po preteku roka, pri emer je sodi1e prve stopnje s sklepom I 1772/2017 z dne 13. 10. 2025 (drugemu) ugovoru glede izterjave dela glavnice v vi1ini 37,26 EUR in zakonskih zamudnih obresti v vi1ini 2.848,80 EUR ugodilo ter v tem obsegu izvr1bo ustavilo. O samem ugovoru zastaranja pa se je izvr1ilno sodi1e tudi e izrpno vsebinsko opredelilo v sklepu z dne 27. 12. 2022 (8. toka obrazloitve sklepa Vi1jega sodi1a I Ip 762/2025 z dne 10. 12. 2025).

Kot e obrazloeno, naslovno sodi1e v upravnem sporu ne more presojati dopustnosti sodne izvr1be, ki je v teku, in tudi ne odlobitve, ki jih je izvr1ilno sodi1e sprejelo v tem postopku. Upravni spor namre ni namenjen nadzoru zakonitosti nad izvr1evanjem oblasti na podroju sodne funkcije, temve se lahko odlobitve sodi1 izpodbijajo (zgolj) z rednimi in izrednimi pravnimi sredstvi, kot jih dolojajo procesni zakoni na posameznih pravnih podrojih.

Glede navedb tonika, da naj bi bilo nezakonito objavljeno premoenje tretjih oseb (B., d. o. o., C. C. in D. D.), zaradi esar naj bi jim nastala velika materialna 1koda v obravnavanem izvr1ilnem postopku proti toniku, sodi1e 1e pripominja, da tonik ne more uspeti niti z zatrjevanjem okoli1in, ki se nana1ajo na varovanje koristi tretjih oseb, saj navedeno ne predstavlja njegovega pravnega interesa, ki bi ga lahko uspe1no uveljavljal v upravnem sporu.

Sodi1e je tobo v skladu s 7. in 4. toko prvega odstavka 36. 1lena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom tega 1lena zavrglo. Ker je sodi1e tobo zavrglo zaradi neizpolnjevanja procesnih predpostavk, se do tobe po vsebini (glede samega absolutnega zastaranja terjatve) ni opredeljevalo.

K II. toki izreka:

Odlobitve o stro1kih postopka temeljijo na dolobi etrtega odstavka 25. 1lena ZUS-1, ki doloa, da v primeru, e sodi1e tobo zavre, trpi vsaka stranka svoje stro1ke postopka.

11.Tožnik je imel sicer tudi možnost vložiti ugovor zoper sklep o izvršbi I 1772/2017 z dne 15. 11. 2017, v katerem bi lahko (med drugim) navajal, da je izvršba oziroma njeno nadaljevanje nedopustno, ker je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu (11. točka 55. člena ZIZ). Ker pa tožnik ugovora v danem 8-dnevnem roku ni vložil, je sklep o izvršbi I 1772/2017 z dnem 13. 12. 2017 postal pravnomočen. S tem pa tudi niso (bile) izpolnjene predpostavke za sprožitev pravde ali drugega postopka za ugotovitev nedopustnosti izvršbe na podlagi 59. člena ZIZ. V prvem odstavku tega člena je namreč določeno, da lahko v primeru, če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva nanašajo na samo terjatev, dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne pravdo ali drug postopek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.