Jedro

Pritožba ima prav, ko poudarja, da se vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, nanaša le na del zahtevka, in sicer na denarni zahtevek. Zato ni bilo nobene podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti spornih pogodb). Odločitev, da se postopek prekine v celoti, je zato glede nedenarnega zahtevka pravno zmotna.

Izrek

I.Pritožbi se deloma ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi v delu, ki se nanaša na zahtevek za ugotovitev ničnosti (prvi odstavek tožbenega petita).

II.V preostalem delu (kolikor se sklep nanaša na drugi odstavek tožbenega petita) se pritožba zavrne in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdi.

III.Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1.Tožnica je s toženko sklenila kreditno pogodbo z valutno klavzulo v CHF, za katero oba tožnika jamčita kot zastavitelja. Zatrjuje, da je pogodba nična, ker banka ni izpolnila pojasnilne dolžnosti. Zahtevata ugotovitev ničnosti kreditne ter z njo povezane pogodbe o zavarovanju terjatve (prvi odstavek tožbenega petita) in plačilo 98.852,82 EUR s pripadki na podlagi pravil o neupravičeni obogatitvi (drugi odstavek tožbenega petita).

2.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pravdni postopek prekinilo do prejema odločitve Sodišča Evropske unije (SEU) o vprašanju za predhodno odločanje, ki ga je postavilo Vrhovno sodišče RS (VSRS) dne 21. 5. 2025 v zadevi II Ips 14/2025.

3.Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka in med drugim navaja, da se vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je zastavilo VSRS, nanaša le na del tožbenega zahtevka.

4.Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

5.Pritožba je deloma utemeljena.

6.Pritožba ima prav, ko poudarja, da se vprašanje za predhodno odločanje, ki ga je VSRS zastavilo SEU, nanaša le na del zahtevka, in sicer na denarni zahtevek. Zato ni bilo nobene podlage za prekinitev postopka tudi glede tistega dela, ki se nanaša na nedenarni zahtevek (ugotovitev ničnosti spornih pogodb), saj vprašanj v zvezi s tem delom zahtevka predhodno vprašanje VSRS ne naslavlja.

7.Zato je odločitev, da se postopek prekine v celoti, glede nedenarnega zahtevka pravno zmotna. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi v tem delu ugodilo in izpodbijani sklep v delu, kolikor se nanaša na nedenarni zahtevek (tj. prvi odstavek tožbenega petita), razveljavilo, saj za prekinitev postopka glede tega dela zahtevka ni podan nobeden od zakonskih razlogov.

8.Pritožbene navedbe, ki nasprotujejo tudi prekinitvi postopka glede dajatvenega dela zahtevka, so pravno zmotne. Bistvo teh navedb je, da je banka ravnala subjektivno nepošteno, da je namenoma zavajala tožečo stranko in ravnala v nasprotju s temeljnimi moralnimi načeli, torej za to zadevo ni relevantno predhodno vprašanje, ki ga je na SEU naslovilo VSRS in v katerem je izrecno govora o povračilnem zahtevku v razmerju do banke, ki ni ravnala subjektivno nepošteno. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je subjektivna nepoštenost oziroma namerno zavajanje zaenkrat zgolj trditev tožeče stranke, ki je sporna in ki jo bo še treba dokazati (kar bo verjetno lahko sodišče prve stopnje ugotavljalo tudi v okviru postopka glede temelja zahtevka), zato pritožbeno sodišče v tem trenutku ne vidi razloga, da ne bi bil postopek glede dajatvenega dela prekinjen do odločitve SEU o zgoraj navedenem predhodnem vprašanju.

9.Prav tako niso utemeljena pravna naziranja toženke iz odgovora na pritožbo, da naj bi bila prekinitev v skladu z načelom procesne ekonomičnosti, saj bo ne glede na odločitev SEU o predhodnem vprašanju VSRS treba odločati o ničnosti izpodbijanih pogodb, pri čemer bo treba med drugim tudi ugotavljati, kako je bila v konkretnem primeru izpolnjena pojasnilna dolžnost, za kar bo verjetno treba zaslišati stranke in priče. Ker je splošno znano, da človeški spomin s potekom časa slabi, je ne le ekonomično, temveč tudi z gledišča spoznavnega procesa sodišča prve stopnje zelo koristno, da se z izvedbo teh dokazov ne odlaša. Prekinitev postopka v delu, ki se nanaša na denarni zahtevek, je ravno v prid načelom enakosti pred zakonom, enakega varstva pravic, pravne varnosti in predvidljivosti, na katera se sklicuje odgovor na pritožbo. Ker predhodno vprašanje ne naslavlja ničnosti oziroma pojasnilne dolžnosti, ni nobenega razloga, da bi bil v tem delu postopek prekinjen.

10.Ker je odločitev o prekinitvi postopka (glede denarnega zahtevka, tj. glede drugega odstavka tožbenega petita) pravilna in ker v tem delu sodišče druge stopnje tudi ni našlo uradoma upoštevnih kršitev (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), je pritožbo v tem delu zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem, a nerazveljavljenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11.Ker gre za vmesni procesni sklep, je sodišče druge stopnje odločitev o pritožbenih stroških pridržalo za končno odločitev.