Jedro

Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetnem zemljišču za zemljišče, ki je v času podržavljenja predstavljalo bajer oziroma puščo, pa za tako zemljišče (katerega namembnost je bila z določenimi deli pred podržavljenjem že spremenjena) ne gre, zato je izračun odškodnine, kot da gre za neplodno nekmetijsko zemljišče, tudi po presoji sodišča napačen.

Izrek

Tožbi se ugodi tako, da se delna odločba Upravne enote Ribnica št. 301-1/1993-507 z dne 25. 8. 2016 odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano delno odločbo upravičencem A.A., B.B., C.C. in D.D., za podržavljene nepremičnine oziroma dele nepremičnin, parc. št. *361, 993, 994, 1061, 1063, 1065, 988/1, 989, 990, 991, 992, 996, 997, 998, 999, 1000, 1020/1, 1021/1, 1058, 1059, 1060, 1062, 1064, 1066, 1074/1, ob podržavljenju vpisane v zk. vl. št. 338, k.o. ..., določilo odškodnino v skupnem znesku 131.930,05 DEM oziroma vsakemu upravičencu v tam določenem deležu, ki jo je v obliki obveznic skrbnici za poseben primer E.E. dolžna izročiti tožnica, v roku treh do šestih mesecev po pravnomočnosti te odločbe.

2. Iz obrazložitve odločbe med drugim izhaja, da toženka med drugim za parcele oz. dele parc. št. 1061, 1063, 1021/1, 1058, 1059, 1060, 1062, 1064, 1066 in 992, vse k.o. ..., katerih višina odškodnine je v tem sporu sporna, ugotavlja, da ni izkazano, da so bile od podržavljenju del ožjega gradbenega okoliša mesta ..., predvidene za gradnjo. Nadalje iz izpodbijane odločbe izhaja, da so predmetna sporna zemljišča po katastrskih podatkih v času podržavljenja predstavljala neplodna zemljišča. Toženka je poleg katastrskega stanja predmetnih parcel ob podržavljenju pri izračunu odškodnine upoštevala tudi podatke iz listin, izdanih v času podržavljenja premoženja, in sicer iz zapisnikov z dne 28. 7. 1953, 11. 6. 1954 in 9. 10. 1954 ter sklepa Okrajne razlastitvene komisije z dne 4. 5. 1955. Glede parcel št. 1058, 1059, 1060, 1061, 1062, 1063 in 1021/1, vse k.o. ..., iz zapisnika z dne 28. 7. 1953 izhaja, da se je del površin navedenih parcel uporabljal kot stavbišče za kozolce za sušenje sveže opeke, deli navedenih nepremičnin, za katere izračun odškodnine je za tožnico sporen, pa so predstavljali bajer in puščo. V zapisniku je nadalje navedeno, da je k temu kompleksu treba prišteti tudi parcelo št. 992. Toženka ugotavlja, da so se predmetna zemljišča ob podržavljenju v delu uporabljala kot stavbišče (odškodnina za ta del zemljišč za tožnico ni sporna, op. sod.), v ostalem pa kot bajer in pušča, zato se niso uporabljala za kmetijske namene in se vrednotijo kot neplodna nekmetijska zemljišča. Iz zapisnika prav tako izhaja, da sta dela parcel 1066 in 1064 v naravi prav tako bila pušča, zato je navedena dela zemljišča prav tako treba vrednotiti kot neplodna nekmetijska zemljišča. Pojasnjuje še, da bi navedena zemljišča sicer lahko vrednotil kot neplodna kmetijska ali neplodna nekmetijska, je pa v predmetni zadevi poleg katastrskih podatkov parcel ob podržavljenju treba upoštevati tudi podatke o stanju navedenih parcel v zapisniku z dne 28. 7. 1953, iz katerega je razvidno, da se je del parcel uporabljal kot stavbišče za kozolce in sušenje sveže opeke, ostala površina pa je bila bajer ali pušča. Kot neplodna kmetijska zemljišča bi bilo predmetne parcele mogoče vrednotiti le, če bi iz zapisnika izhajalo, da so bila navedena zemljišča v naravi neobdelovalne površine in so se kot taka uporabljala v kmetijske namene. Ne strinja se s tožničinim razumevanjem 3) opombe Priloge št. 4 Navodila o merilih za ocenjevanje vrednosti podržavljenih premičnin, nepremičnin, podjetij oziroma premoženja (v nadaljevanju Navodilo) .

3. Drugostopenjski organ je zavrnil tožničino pritožbo zoper izpodbijano odločbo.

4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi med drugim navaja, da je vrednost parcel 1058, 1059, 1060, 1061, 1063, 1021/1 in 391 m2 parcele 992, 693 m2 parcele 1066 in 3985 m2 parcele 1064, vse k.o. ..., nepravilno ugotovljena.

5. Meni, da je predmetne parcele oziroma dele parcel v postopku treba ceniti kot kmetijska neplodna zemljišča in ne kot nekmetijska neplodna zemljišča. Navaja, da je glede na komisijski zapisnik z dne 28. 7. 1953 le cca 2500 m2 teh parcel uporabljenih kot stavbišče, ostala površina pa je bila bajer oziroma pušča, pri čemer so bile vse parcele geodetsko opredeljene kot neplodno zemljišče. Enako sta cenjena kot neplodno nekmetijsko zemljišče tudi dela parcel 1066 in 1064. Sklicuje se na Navodilo o spremembah in dopolnitvah Navodila, po katerem se kot neplodna nekmetijska zemljišča šteje zemljišča, ki se ne uvrstijo v porušen objekt ali zemljišča opuščenih oziroma nesaniranih površinskih kopov ali depojev, opuščene prometne površine itd. Komisijski zapisnik z dne 28. 7. 1953 takšnega ali temu vsaj podobnega stanja za vse te parcele ni navajal. Opredelitev parcel kot bajer ali pušča bolj ustreza opredelitvi neplodno kmetijsko zemljišče oziroma ostala nerodovitna zemljišča, ki se cenijo z najnižjim količnikom v pristojnem katastrskem okraju. Zemljišča, na katerih se je sušila opeka, pa so bila v postopku že posebej upoštevana, zato ni mogoče upoštevati navedb toženke, da so tudi ta zemljišča služila za sušenje opeke, saj navedeno ne ustreza ugotovitvam zapisnika. Predlaga ugoditev tožbi in odpravo izpodbijane odločbe ter odločitev odločitev v zadevi oziroma vrnitev zadeve toženki v ponovni postopek.

6. Toženka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe in med drugim navaja, da Navodilo le primeroma navaja neplodna nekmetijska zemljišča. Glede spornega dela parcel 1064 in 1066 prav tako meni, da je vrednotenje pravilno, saj je bilo v naravi že dolga leta pušča. Predlaga zavrnitev tožbe. Prizadete stranke (pravni nasledniki upravičencev) pa na tožbo niso odgovorile.

7. Tožba je utemeljena.

8. V zadevi je sporno vrednotenje podržavljenih nepremičnin, in sicer parcel št. 1058, 1059, 1060, 1061, 1063, 1021/1, ter delov parcel št. 992 (391 m2), 1066 (693 m2) in 1064 (3985 m2), vse k.o. ..., kot neplodno nekmetijsko zemljišče. 9. Sodišče uvodoma ugotavlja, da je izpodbijana delna odločba izdana v ponovljenem postopku, po tem, ko je naslovno sodišče delno odločbo prvostopenjskega organa z dne 22. 3. 2011 s sodbo I U 292/2015 z dne 27. 10. 2015 odpravilo in mu zadevo vrnilo v ponovni postopek.

10. V tej sodbi, na katere pravno mnenje glede uporabe materialnega prava in stališča, ki se tičejo postopka, je upravni organ vezan (četrti odstavek 64. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), je sodišče glede parcel 1061 in 1063 presodilo, da gradbeni status ob podržavljenju ni izkazan, torej da ju ni mogoče vrednotiti kot stavbni zemljišči. Glede parcel 1021/1, 1058, 1059, 1060, 1062, 1064, 1066 in 992 pa je sodišče presodilo, da jih ni mogoče vrednotiti po podatkih, ki so razvidni iz Zapisnika o prvem sestanku razlastitvene komisije št. 1106/53 z dne 28. 7. 1953, temveč je treba uporabiti podatke, ki izhajajo iz potrdil o zemljiškokatastrskih podatkih parcel v času podržavljenja. Kot bistven je torej sodišče štelo podatek, kot kaj je bilo zemljišče v času podržavljenja evidentirano v zemljiškem katastru, kot uradni evidenci o zemljiščih.

11. Prvostopenjski organ je v ponovnem postopku pri utemeljevanju razlogov za vrednotenje spornih zemljišč kot stavbnih (neplodnih nekmetijskih) ugotovil, da da ni izkazano, da so bila od podržavljenju del ožjega gradbenega okoliša mesta ..., predvidenega za gradnjo. Podatki, evidentirani v zemljiškem katastru, pa izkazujejo, da gre za neplodna zemljišča, ponovno pa se je skliceval tudi na podatke, ki izhajajo iz zapisnika z dne 28. 7. 1953, iz katerega izhaja, da gre pretežno za bajer ali puščo. 12. Po določbi prvega odstavka 44. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) se vrednost podržavljenega premoženja določi po stanju premoženja v času podržavljanja in ob upoštevanju njegove sedanje vrednosti. Glede na različne vrste premoženja (kmetijska zemljišča, gozdovi, stavbna zemljišča, podjetja, premičnine ipd.) so v 44. členu ZDen predpisani osnovni kriteriji za vrednotenje podržavljenega premoženja v postopku denacionalizacije, podana pa je tudi zakonska podlaga za izdajo podzakonskih predpisov za določitev kriterijev in meril za določitev odškodnine.

13. V tretjem odstavku 44. člena ZDen je določeno, da se vrednost kmetijskih zemljišč in gozdov, ter zemljišč, uporabljenih (po podržavljenju) za gradnje, določi glede na njihovo katastrsko kulturo, katastrski razred in katastrski okraj na podlagi Odloka. To v povezavi s prvim odstavkom tega člena pomeni, da je pomembno njihovo zemljiškokatastrsko stanje ob podržavljenju. Iz navedene določbe tudi izhaja, da so zemljišča, ki so se ob podržavljenju v zemljiškem katastru vodila kot kmetijska zemljišča oziroma gozd, bila kot taka tudi podržavljena, razen če so bila v skladu s tedaj veljavnimi predpisi z ustreznim aktom opredeljena kot stavbna. Kot stavbna zemljišča so se podržavila tudi tedaj, če je bilo zanje izdano gradbeno dovoljenje ali je bil na njih zgrajen trajen objekt oziroma so bila (tedaj) določena kot funkcionalna zemljišča k trajnim objektom (v slednjem primeru gre za zazidano stavbno zemljišče), ali če jim je namembnost spremenil predpis oziroma akt o podržavljenju oziroma če so bila v planih stanovanjske oziroma komunalne gradnje opredeljena kot stavbna. Glede nezazidanih stavbnih zemljišč v času podržavljenja je sprejelo stališče tudi Ustavno sodišče v svoji odločbi U-I-42/93. 14. V šestem odstavku 44. člena ZDen je predvidena izdaja podzakonskega akta, s katerim se uredi vrednotenje podržavljenega premoženja, ki ni zajeto v nobenem drugem odstavku navedenega člena. Tako premoženje se v postopku denacionalizacije torej vrednoti po Navodilu.

15. Kot rečeno, v obravnavnem primeru ni sporno, da sporne nepremičnine v času podržavljenja v načrtih stanovanjske in komunalne gradnje niso bile opredeljene kot gradbena zemljišča niti jim te namembnosti ni določil predpis, na podlagi katerega so bile podržavljene, pač pa iz zemljiškega katastra izhaja, da je šlo za neplodno zemljišče, ki je v naravi predstavljalo bajer oziroma puščo. 16. Sodišče zato sprejema stališče toženke, da gre v tem primeru za primer iz tretjega odstavka 15. člena Navodila, ki se nanaša na ostala zemljišča, ki niso obravnavana v 13., 14. in 15. členu Navodila in ki jih ni mogoče obravnavati kot „klasična“ kmetijska. Navedena določba določa, da se vrednost takih zemljišč ugotavlja na način, ki je prikazan v tabeli, ki je sestavni del tega dopolnila (priloga 4). Priloga 4 se nanaša na zemljišča pod gradbenimi objekti, spremenjena kmetijska zemljišča, zelene in rekreativne površine, nerodovitna nekmetijska zemljišča (sem sodijo neplodna zemljišča) in ostala nerodovitna zemljišča (sem so uvrščena neplodna (kmetijska) zemljišča, vodotoki, jezera, ribniki in močvirje). Pri nerodovitnih nekmetijskih zemljiščih, kamor so, kot rečeno uvrščena neplodna zemljišča, je v besedilu opomba, da velja le za neplodna nekmetijska zemljišča in da se kot taka štejejo zemljišča, ki se ne uvrstijo v porušen objekt ter zemljišča opuščenih oziroma nesaniranih površinskih kopov ali depojev, opuščene prometne površine itd. 17. Iz navedene opredelitve je razvidno, da med nerodovitna nekmetijska zemljišča Navodilo uvršča zemljišča, na katerih so bila določena dela že izvedena, s čemer se jim je spremenila namembnost (na primer je bil na njih izveden površinski kop ali depo, je bila na njih urejena prometna površina), torej bi bila lahko uvrščena med zemljišča pod gradbenimi objekti, spremenjena kmetijska zemljišča ali zelene in rekreativne površine, pa tej spremenjeni namembnosti v času podržavljenja več niso služila in so ostala degradirana.

18. Ob nesporni ugotovitvi, da gre pri predmetnem zemljišču za zemljišče, ki je v času podržavljenja predstavljalo bajer oziroma puščo, pa za tako zemljišče (katerega namembnost je bila z določenimi deli pred podržavljenjem že spremenjena) ne gre, zato je izračun odškodnine, kot da gre za neplodno nekmetijsko zemljišče, tudi po presoji sodišča napačen. Pušča je po SSKJ pust, neobdelan svet, bajer pa večja kotanja z vodo.

19. Ker je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, je izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka o zadevi ponovno odločiti ob pravilni uporabi materialnega prava. Sodišče še pripominja, da je zaradi vsebinske povezanosti izreka odločbo odpravilo v celoti, kljub za tožnico nespornem delu priznane odškodnine. Sodišče je odločilo na seji, ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, med strankami ni bilo sporno (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).