Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba I U 30/2017-8

ECLI:SI:UPRS:2018:I.U.30.2017.8 Upravni oddelek

gradbeno dovoljenje vloga za izdajo gradbenega dovoljenja vsebina zahteve podatki iz pgd
Upravno sodišče
18. januar 2018
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Če se ime, s katerim investitor poimenuje predlagano gradnjo v tekstualnem delu vloge, ne sklada z grafičnim delom, je pri odločanju o vsebini zahteve potrebno izhajati iz grafičnega dela vloge, ki opredeljuje to vsebino.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Vrhnika št. 351-142/2015 - 31 z dne 1. 9. 2016 se odpravi in se zadeva vrne temu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v višini 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil tožnikovo zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za nadvišanje in rekonstrukcijo reklamne table - oglasnega giga panoja na zemljišču parc.št. 1897/11 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da v zadevi odloča že drugič. Prvotno je dne 30. 11. 2015 izdal gradbeno dovoljenje, vendar ga je Ministrstvo za okolje in prostor odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek, ker je ugotovilo, da gre za novogradnjo. Prvostopenjski organ je v ponovljenem postopku investitorico pozval, da naj uskladi svojo vlogo in projektno dokumentacijo z ugotovitvami drugostopenjskega organa, da gre za odstranitev obstoječega objekta in novogradnjo reklamnega giga panoja. Investitorica je 26. 4. 2016 spremenila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja v vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za nadzidavo/nadvišanje in rekonstrukcijo oglasnega panoja in predložila popravke PGD ter dodatno pojasnilo predvidene gradnje.

2. Po proučitvi zadeve je prvostopenjski organ ugotovil, da investitorica ne izkazuje pravice graditi na zemljišču parc.št. 1897/11 k.o. ... Po pogodbi ima pravico rekonstruirati objekt, nima pa izkazane pravice za nadvišanje in niti za novogradnjo panoja drugačnih dimenzij, kot so bile dogovorjene ob sklenitvi. Nadalje tudi v vlogi z dne 25. 4. 2016 še vedno ni ustrezno pojasnila, kakšne vrste gradnja je predvidena (način nadvišanja), niti ni obrazložena rekonstrukcija v smislu točke 7.2. prvega odstavka 2. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Iz čistopisa PGD izhaja, da bo obstoječi temelj "odbetoniran". Tloris obstoječe temeljne AB pete je velikosti 4,2 m x 4,2 m, višina pa 0,5 m. Tloris "odbetonirane" temeljne AB pete bo 5,8 m x 6,5 m, višina pa bo 1,3 m. Tloris obstoječega temeljnega nastavka je 2,0 m x 2,0 m, njegova višina je 2,0 m. Tloris "odbetoniranega" temeljnega nastavka bo 3,6 m x 3,6 m, njegova višina pa 2,4 m. Višina oglasnega panoja se tako poviša s sedanjih + 10,7 m nad koto terena +/- 0,00 na 26,88 m nad to koto. Gre za več kot enkrat večjo povečavo, bistveno pa se spremeni tudi zunanji izgled, kar glede na določbe ZGO-1 pomeni, da gre za novogradnjo in ne za rekonstrukcijo. Zato pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo in nadvišanje predmetnega objekta po predloženem PGD niso izpolnjeni.

3. Drugostopenjski organ je pritožbo zavrnil. Glede pravice graditi se ne strinja s prvostopenjskim organom, saj meni, da je pravica graditi izkazana. Pri zemljišču parc. št. 1897/11 k.o. ... je vpisana služnostna pravica za izgradnjo, vzdrževanje, popravilo in rekonstrukcijo reklamnega panoja in potrebnih inštalacij, vključno z ustreznimi dohodi za čas trajanja pogodbe in neovirano uporabo ter nadzor nad reklamnim panojem. Iz pogodbe izhaja, da se v primeru, če ni odpovedana eno leto pred iztekom, avtomatsko podaljšuje. Ker je tudi služnostna zavezanka izjavila, da pogodba velja, je odpadla v prvi odločbi izražena dilema drugostopenjskega organa glede pravice graditi. Vsebina služnostne pravice namreč ni sporna, saj zajema gradnjo (izgradnjo), rekonstrukcijo, vzdrževanje, ipd. Pravilno pa je stališče prvostopenjskega organa, da postavljenemu zahtevku ni mogoče ugoditi. Iz tekstualnega dela PGD izhaja, da želi investitor zaradi novo zgrajene protihrupne ograje rekonstruirati in nadvišati obstoječi objekt - reklamni giga pano. Iz grafičnega dela PGD pa je razvidno, da se rekonstrukcija nanaša na odbetoniranje obstoječega temelja, medtem ko glede noge panoja PGD govori o nadvišanju. Tekstualni del PGD ne pojasni, na kakšen način naj bi se nadvišanje izvedlo oziroma iz njega izhaja, da so bili z namenom zadostiti navedbam drugostopnega organa iz prve odločbe črtani tisti deli besedila, ki so nadvišanje opisovali kot odstranitev jeklenega stebra in izdelavo novega, višjega stebra. Iz grafičnega dela PGD (Načrt arhitekture) izhaja, da je obstoječa noga panoja iz Zn jeklenih profilov, predvideno novo nogo pa predstavlja armiranobetonski steber. Tudi iz Načrta gradbenih konstrukcij izhaja, da je obstoječa konstrukcija sestavljena iz 12 različnih elementov, ki se medsebojno vijačijo. Novi podaljšan steber pa naj bi bil AB višine 18,80 m. Ker se obstoječi steber odstrani in se nadomesti z novim, višjim, armiranobetonskim, drugostopenjski organ meni, da v konkretnem primeru pogoji za nadzidavo niso podani. Konstrukcijski elementi temelja se sicer ne spreminjajo, vendar se bistveno povečuje velikost. Zgolj prostornina temeljne pete se iz 8,82 m3 povečuje na 49,01 m3. Zato ni mogoče govoriti o rekonstrukciji, ampak bi bilo mogoče govoriti le o novogradnji. Na to je bil investitor opozorjen že z odločbo drugostopenjskega organa z dne 1. 4. 2016, a kljub temu še vedno vztraja pri zahtevku za rekonstrukcijo in nadzidavo, čeprav iz grafičnega dela projektne dokumentacije izhaja, da prikazana gradnja ni rekonstrukcija.

4. Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, s katero izpodbija upravni akt iz vseh razlogov po prvem odstavku 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Navaja, da je prvostopenjski organ kot enega od razlogov za zavrnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja navedel, da tožnik na podlagi Pogodbe o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 2. 9. 2011 nima izkazane pravice za nadvišanje oglaševalskega panoja, niti za novogradnjo panoja drugačnih dimenzij, kot so bile dogovorjene ob postavitvi. Toženka se je sicer strinjala s tožnikom, da to ne drži, vendar tega ni obrazložila in ni upoštevala. Nadalje je prvostopenjski organ zmotno razlagal relevantno pravno podlago tj. točko 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Predmetni pano bo zgolj prilagojen spremenjenim potrebam, ki niso nastale v tožnikovi sferi, saj ga je potrebno nadvišati, ker je bila postavljena protihrupna ograja. Pano se nadviša tako, da se nadgradi že obstoječi nosilni steber. Da bi bilo to izvedljivo, pa je potrebno zaradi stabilnosti objekta ojačati že obstoječi temelj. Objekt bi ohranil enak zunanji izgled, prav tako se ne bi spremenila njegova funkcija, niti namembnost, niti ne bi kako drugače negativno vplival na okolico, kar pomeni, da izpolnjuje pogoje za rekonstrukcijo. Tisti del točke 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1, ki pravi, da pri stavbah ne gre za bistvene spremembe v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10 %, v tem primeru ni relevanten, saj ne gre za stavbo ampak za gradbeni inženirski objekt. V podkrepitev navedb tožnik prilaga opis razlike med pojmoma rekonstrukcija in novogradnja, ki jo je podal izvedenec gradbene stroke ..., ki ga pritožbeni organ ni upošteval in zagrešil absolutno bistveno kršitev upravnega postopka. Tožnik je s tem mnenjem zgolj podkrepil svoje navedbe in ne gre za pritožbeno novoto, zaradi česar bi se drugostopenjski organ do opisa razlike moral predeliti. Tožnik je v celoti sledil smernicam drugostopenjskega organa iz odločbe št. 35018-2/2016 – 2 - NK z dne 1. 4. 2016, da mora nadvišanje predstavljati nadaljevanje osnovnega objekta. Zato bo obstoječi nosilni steber ostal in bo le nadvišan, za kar je tožnik predložil ustrezno projektno dokumentacijo. Prvostopenjski organ jo je povsem neobrazloženo označil za pomanjkljivo in nezadostno. Izpodbijane odločbe pa zaradi pomanjkljive obrazložitve ni mogoče preizkusiti in je podana absolutno bistvena kršitev postopka zaradi katere je odločba nezakonita. Tožniku tudi ni razumljivo, da je prvostopenjski organ 30. 11. 2015 izdal gradbeno dovoljenje in višino nadvišanega panoja opisal kot ustrezno, v izpodbijani odločbi pa je ravnal povsem drugače ter zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja neupravičeno in neobrazloženo zavrnil. Nenazadnje tožnik izpodbija odločbo zaradi kršitve pravice do izjave, saj prvostopenjski organ ni ugodil prošnji za podaljšanje roka za podajo izjave glede načina nadvišanja panoja. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Zahteva tudi povračilo stroškov postopka.

5. Tožba je utemeljena.

6. Vsebino pojmov gradnja, rekonstrukcija in odstranitev definira 2. člen ZGO-1. Po 7. točki prvega odstavka 2. člena ZGO-1 je gradnja izvedba gradbenih in drugih del in obsega gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta. Upravni organ izda gradbeno dovoljenje za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta in odstranitev objekta (3. člen ZGO-1). Po ZGO-1 torej povišanje objekta ni samostojen gradbeni poseg, ampak gre v primeru povišanja bodisi za gradnjo, bodisi za rekonstrukcijo.

7. Gradnjo novega objekta definira točka 7.1. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 in sicer kot izvedbo del, s katerimi se zgradi nov objekt oziroma se objekt dozida ali nadzida in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled. Vsebino rekonstrukcije pa opredeljuje točka 7.2. prvega odstavka 2. člena ZGO-1 po katerem je rekonstrukcija objekta spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam oziroma izvedba del, s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave, pri čemer pri stavbah ne gre za bistveno spremembo v zvezi z velikostjo, če se njena prostornina ne spremeni za več kakor 10%.

8. Četudi oba upravna organa uporabljata pojem nadvišanje in ugotavljata, da PGD ne pojasni, na kakšen način naj bi se to nadvišanje izvedlo, izrecno ugotovita, da tožnik v tekstualnem delu zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja vlaga zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo obstoječega objekta. Nato oba ugotovita, da iz grafičnega dela PGD izhaja, da gre za novogradnjo in ne za rekonstrukcijo, saj je zaradi višjih stebrov, na katerih je pritrjen pano, potrebno stebre ojačati, kar pomeni, da je potrebno spremeniti izvedbo temeljev teh stebrov. V ta namen je potrebno obstoječe stebre najprej odstraniti. Gre torej za odstranitev objekta kot ga definira točka 7.4. prvega odstavka 2. člena ZGO-1. Ko se obstoječi objekt odstrani, se lahko postavi zgolj nov objekt. 9. Tožnik pa v tožbi pravilno opozarja, da je prvostopenjski organ predloženo dokumentacijo neupravičeno in v nasprotju s podatki spisa in lastnimi ugotovitvami označil za pomanjkljivo in nezadostno. Tako prvostopenjski organ, kot tudi toženka sta namreč iz grafičnega dela PGD ugotovila, da je predlagana odstranitev obstoječega panoja in gradnja novega, novogradnja. Oba iz načrtov tudi razbereta predlagani način izvedbe. Predložena dokumentacija ob takih ugotovitvah ne more biti nezadostna in pomanjkljiva. Organa zmotno uporabita materialno pravo, ko štejeta, da vsebino vloge predstavlja zgolj njen tekstualni del, v katerem investitor predlagano gradnjo opiše kot nadvišanje z rekonstrukcijo, in ko zavrneta zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja zgolj zato, ker se poimenovanje zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ne sklada z grafičnim delom tj. načrti. Po 54. členu ZGO-1 je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Sodišče meni, da je prav grafični del projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja dejansko tisti, bistven del vloge, iz katerega izhaja investitorjev zahtevek. Če se ime, s katerim investitor poimenuje predlagano gradnjo v tekstualnem delu vloge, ne sklada z grafičnim delom, je pri odločanju o vsebini zahteve potrebno izhajati iz grafičnega dela vloge, ki opredeljuje to vsebino. Vsebina grafičnega dela PGD pa je, kot izhaja iz obrazložitve odločb obeh upravnih organov, v obravnavani zadevi jasna. Iz nje izhaja, da tožnik zahteva izdajo gradbenega dovoljenja za odstranitev (obstoječega) objekta in postavitev novega objekta (ki je višji od sedanjega in je postavljen na drugih temeljih). O tem predmetu oziroma zadevi pa prvostopenjski organ sploh ni odločal, kar bi glede na prvi odstavek 207. čl. ZUP moral. Zato je podana kršitev pravil postopka po 4. točki prvega odstavka 237. člena ZUP, kar je po 3. točki prvega odstavka 64. člena ZUS-1 razlog za odpravo izpodbijanega akta.

10. Pri tem sodišče še opozarja, da iz upravnega spisa izhaja, da je toženka v odločbi št. 35108-2/2016 z dne 1. 4. 2016 že zavzela tako stališče in prvostopenjskemu organu dala temu ustrezne napotke. Pravilno mu je naložila, da bo moral v ponovljenem postopku upoštevati, da gre za novogradnjo in na takšen način tudi izrecno ugotavljati, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja iz 66. člena ZGO-1. Opozorila je še, da PGD predvideva povečanje temeljev, zato je sporno, ali drži trditev iz PGD, da so odmiki obstoječi. Prvostopenjski organ teh navodil ni upošteval. Ukvarjal se je zgolj s tem, da niso izkazani pogoji za rekonstrukcijo objekta, medtem ko ni presojal, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo gradbenega dovoljenja za objekt, kot izhaja iz PGD, ki je sestavni del zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja in če je gradbeno dovoljenje izdano tudi sestavni del samega gradbenega dovoljenja (drugi odstavek 68. člena ZGO-1).

11. Glede na navedeno je sodišče upoštevaje prvi in tretji odstavek 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo, izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo organu, ki je upravni akt izdal v ponoven postopek. Upravni organ naj v ponovljenem postopku upošteva pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64.čl. ZUS-1).

12. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je ugodilo tudi stroškovnemu zahtevku tožnika, ki je v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po Pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Zadeva je bila rešena na seji in tožnika je v postopku zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povečani za 22 % DDV (pooblaščenca tožnika sta zavezanca za DDV), kar znaša 62,70 EUR, skupaj torej 347,70 EUR. Stroške je dolžna povrniti toženka v roku 15 dni od vročitve te sodbe. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika). V skladu z ZST - 1 bo sodna taksa vrnjena tožniku po uradni dolžnosti.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia