Jedro

V skladu s pravico do izjave v postopku bi moralo sodišče predlagatelju postopka vročiti odgovor nasprotnega udeleženca, v katerem je zatrjeval, da mu v postopku pred tujim sodiščem ni bila dana možnost sodelovanja.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za priznanje zamudne sodbe Deželnega sodišča v Berlinu op. št. 33.O.59/01 z dne 1.11.2001, po kateri je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju plačati 80.000 DEM, ter sklepa Deželnega sodišča v Berlinu z isto opravilno številko z dne 5.11.2001, po katerem je nasprotni udeleženec dolžan predlagatelju povrniti 5.911,70 DEM s 4 % obrestmi od 17.10.2001. Ugotovilo je, da zaradi predlagateljeve netočne navedbe, da je v postopku pred tujim sodiščem naslov nasprotnega udeleženca neznan, vročitev tožbe ni bila niti poskušana, vročitev odločb pa je bila opravljena z nabitjem na sodno desko. S tem, ko nasprotnemu udeležencu tožba ni bila vročena na njegov znani naslov v Sloveniji, mu je bila odvzeta možnost sodelovanja v postopku.

Zoper ta sklep se zaradi bistvene kršitve določb postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje predlagatelj in sodišču prve stopnje očita, da mu ni vročilo odgovora na predlog ter da mu je s tem onemogočilo odgovoriti na navedbe nasprotnega udeleženca (na katere pa je nato sodišče oprlo svoj sklep). Treba bi bilo opraviti narok, na katerem bi sodišče ugotavljalo, ali je bila z opustitvijo vročitve tožbe in sodbe nasprotnemu udeležencu kršena njegova pravica do sodelovanja v postopku. Če bi sodišče opravilo narok in predlagatelju vročilo izvod odgovora na predlog, bi predlagatelj lahko sodišču pojasnil, zakaj je tožbo vložil v Berlinu in ne v Sloveniji ter tudi, da je sodišče tožbo vročalo na naslovu v Sloveniji. Predlagatelj je v postopku, iz katerega izvira sodba, katere priznanje zahteva, navedel, da je naslov nasprotnega udeleženca v Berlinu, ker je pred tem v Berlinu tudi dejansko živel. Poleg prebivališča v Sloveniji je imel namreč prebivališče tudi v Berlinu in sicer na naslovu, ki ga je predlagatelj navedel v tožbi. Tuje sodišče mu je poskušalo vročiti tožbo na tem naslovu, vendar pošiljke ni hotel dvigniti. Zato je predlagatelj predlagal vročitev po diplomatski poti na naslov v Sloveniji. Navedbe nasprotnega udeleženca, da na naslovu, ki ga je predlagatelj navedel v tožbi, ni nikoli živel, ter da mu vročitev sodnih pisanj ni bila niti poskušana, zato niso utemeljene. Možno je, da se je nasprotni udeleženec vročitvi tožbe izogibal, saj je zoper njega v Nemčiji v teku več kazenskih postopkov in mu grozi celo zaporna kazen. Zato ne preseneča, da sodne pošiljke ni hotel dvigniti. S tem pa je povzročil izdajo zamudne sodbe, saj je po evidenci prebivalstva njegov naslov še vedno v Berlinu, kar je tudi pogoj za vročanje preko sodne deske. V spisu nemškega sodišča so tudi uradni zaznamki, iz katerih izhaja, na katerih naslovih se je poskušala opraviti vročitev, in zakaj je bila tožba vročena na sodno desko. Bistveno je torej, da je imel nasprotni udeleženec v spornem obdobju prebivališče v Berlinu ter da mu je sodišče pošiljko poskušalo vročiti tudi v Sloveniji. Glede tega bi bilo treba opraviti vsaj poizvedbe.

Nasprotni udeleženec je odgovoril na pritožbo, pri čemer navaja, da se je iz Nemčije preselil v Slovenijo že leta 1990 in se od tedaj ni več vrnil v svoje stanovanje v Berlinu. Predlagatelju je bilo to dobro znano. Do leta 1998 sta sodelovala pri zagotavljanju pogojev za materino mirno starost, od leta 1998 dalje pa sta se redno srečevala pred Okrajnim in Okrožnim sodiščem v Ljubljani v pravdah in kazenskih postopkih.

Predlagatelj postopka je odgovoril na odgovor na pritožbo ter v njem poudarja, da so neresnične navedbe nasprotnega udeleženca, da na naslovu, ki ga je predlagatelj označil v tožbi, ni nikoli živel ter da mu vročitev sodnih pisanj ni bila niti poskušana. Opozarja, da odgovoru na predlog nasprotni udeleženec ni priložil nobenih dokazov za svoje navedbe. Meni, da je v primeru, ko sodišče prve stopnje izda odločbo brez naroka, udeležencem dana možnost, da zoper odločbo sodišča prve stopnje podata ugovor. Za odločanje o ugovoru pa je pristojen senat, ki mora, če je potrebna razjasnitev spornih dejstev, opraviti tudi narok.

Pritožba je utemeljena.

Iz pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave med drugim izhaja tudi pravica stranke do izjavljanja v postopku. Iz te pravice izhaja, da mora biti stranki zagotovljena pravica, da se lahko izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem spisu in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da se seznani in da odgovori na navedbe, dokazne predloge in stališča nasprotne stranke. Ta pravica, ki jo v Zakonu o nepravdnem postopku (Ur. l. SRS, št. 30/86) izraža 4. člen (postopek za priznanje tuje sodne odločbe je vrsta nepravdnega postopka - arg. iz 111. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku - Ur. l. RS, št. 56/99, v nadaljevanju ZMZPP), pa je v konkretnem primeru zahtevala vročitev odgovora na predlog predlagatelju postopka. Nasprotni udeleženec je namreč v njem zatrjeval, da mu tožba, ki jo je predlagatelj vložil zoper njega v Nemčiji leta 2001, ni bila vročena, prav tako ne vabilo na obravnavo in sodba, ter da je z navedbo neresničnega podatka o prebivališču nasprotnega udeleženca predlagatelj zavedel sodišče, ki je nato sodna pisanja vročalo z nabitjem na sodno desko. Te navedbe je nato sodišče prve stopnje ocenilo za relevantne in za resnične ter (ne da bi dalo predlagatelju možnost, da se o njih izjavi) na podlagi njih zavrnilo predlog za priznanje tujih sodnih odločb. Podana je torej kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in 96/2000, ki se smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku - 37. člen ZNP), zaradi česar je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (v katerem bo predlagatelju vročilo odgovor na predlog ter po potrebi opravilo tudi narok - arg. iz četrtega odstavka 109. člena ZMZPP).