Jedro

Izvršba se opravlja v mejah, določenih v sklepu o izvršbi. Če se izvršba opravlja po že pravnomočnem sklepu o izvršbi, pravnomočnost veže stranke in sodišče. V fazi opravljanja izvršbe sodišče zato ne more spremeniti mej izvršbe, o katerih je bilo pravnomočno odločeno v predhodni fazi, to je v fazi dovolitve izvršbe.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odredilo, da se v zemljiški knjigi pri vl. št. 2175 k.o. vpiše delitev parcele št. 784/1, njiva v izmeri 344 m2 v parcelo št. 784/l, njiva v izmeri 253 m2 in parcelo št. 784/4, njiva v izmeri 91 m2 ter da se nova parcela št. 784/4 odpiše od tega vložka in pripiše v vl. št. 2177 k.o., kjer je že vknjižena lastninska pravica upnikov, za vsakega do 1/2. Proti temu sklepu se pritožuje dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353 čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 14. čl. Zakona o izvršilnem postopku (v nadaljevanju ZIP).

Navaja, da sodba, ki je izvršilni naslov za to izvršbo, kot tudi sklep o dovolitvi izvršbe z dne 26.7.1985 točno določata zemljišče, ki naj se odmeri od parcele št. 784/1 in kot nova parcela vknjiži kot lastnina upnikov. Gre za zemljišče, kjer je stal pod za krmo, v obliki četverokotnika s stranicama dolžine 13 m in širine 6 m. Nobenega dvoma ne more biti, da znaša površina tega četverokotnika 78 m2. Geodetska uprava pa je v nasprotju s tem odmerila četverokotnik površine 91 m2, torej kar 13 m 2 več. Upnika sta tako brez vsake pravne podlage prejela v last 13 m2 zemljišča. Pritožba ni utemeljena.

Utemeljena je trditev dolžnika, da je bil del parcele št. 784/1, ki po izvršilnem naslovu pripada upnikoma, odmerjen v površini, ki za 13 m2 presega površino navedeno v izvršilnem naslovu in predlogu za izvršbo. Zapis, da gre za četverokotnik 13 m x 6 m tako, kot je ______ strankam v naravi znano in vidno, ne dopušča razlage, da gre za večji ________________________________ četverokotnik temveč, da gre za znano in vidno lego četverokotnika.

Kljub temu je sodišče druge stopnje mnenja, da je odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijanem sklepu pravilna iz spodaj navedenih razlogov: Iz izreka sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 26.7.1985 (l.št. 16) le navidez ne izhaja dovolitev izmere spornega četverokotnika v površini 91 m2 (kot je ta sklep razumelo sodišče druge stopnje, ko je s sklepom z dne 9.10.1991 odločilo o pritožbi dolžnika proti prvemu sklepu o dovolitvi vpisov v zemljiški knjigi). Vendar pa je dovolitev odmere take površine dejansko vsebovana v 1. odst.izreka tega sklepa, ko se Geodetski upravi odreja, da po pravnomočnosti sklepa o izvršbi izda odmeritveno odločbo oz. odločbo o delitvi in določitvi samostojne parcelne številke po že opravljeni odmeri na ______________________________ kraju samem z dne 26.7.1985. Na kraju samem dne 26.7.1985 je bil, _______________________________ kot izhaja iz zapisnika (l. št. 14) in skice sodne odmere (listina C1) odmerjen četverokotnik v točkah A,B,C in D z razdaljami od A do B 5,80 m, B do C 15,30 m, C do D 6,46 m in D do A 14.55 m. Vsi elementi za izvršitev delitve parcele št. 784/1, kot jo je kasneje izvršila Geodetska uprava z odločbo z dne 2.4.1986 in delilnim načrtom z dne 18.4.1986, so torej bili določeni že ob odmeri v naravi dne 26.7.1985, na katero se sklep o dovolitvi izvršbe izrecno sklicuje.

Ta sklep pa je postal pravnomočen, ko je bila s sklepom z dne 8.1.1986 (l.št. 27) zavrnjena pritožba dolžnika proti sklepu o zavrnitvi ugovora dolžnika.

Izvršba se opravlja v mejah, določenih v sklepu o izvršbi (42. čl. ZIP). Če se izvršba opravlja po že pravnomočnem sklepu o izvršbi, pravnomočnost veže stranke in sodišče (333. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP). V fazi opravljanja izvršbe sodišče zato ne more spremeniti mej izvršbe, o katerih je bilo pravnomočno odločeno v predhodni fazi, to je v fazi dovolitve izvršbe. Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom opravilo izvršbo v skladu z določili 235. in 42. čl. ZIP. Zatrjevana bistvena kršitev določb postopka zato ni podana, prav tako pa tudi nista podana ostala dva zatrjevana pritožbena razloga. Pritožbo dolžnika je zato sodišče druge stopnje kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 380 čl. ZPP v zvezi s 14 čl. ZIP).

Določbe ZPP (Ur.l. SFRJ št.20/78 do 27/90) in ZPP (Ur.l. SFRJ št. 4/77 do 27/90) so bile uporabljene v tem sklepu na podlagi določila 1. odst. 4 čl. Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS (Ur.l. RS št. 1/91-I).