Up-93/96

22.10.1997

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe M. V. iz L. na seji senata dne 22. oktobra 1997

s k l e n i l o :

Ustavna pritožba M. V. zaradi trajanja postopka v denacionalizacijski zadevi pod št. 464-75/94 pri Ministrstvu za kulturo se zavrže.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožnik v ustavni pritožbi meni, da so mu zaradi nereševanja njegove zahteve za denacionalizacijo kršene ustavne pravice iz 22. in 23. člena Ustave ter pravica do odločanja v razumnem roku, ki mu jo zagotavlja 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Navaja, da je Ministrstvo za kulturo izdalo delno odločbo o denacionalizaciji št. 464-75/94 z dne 3.10.1995, s katero pa ni odločilo o delu njegovega denacionalizacijskega zahtevka, ki se nanaša na vrnitev poslovnega prostora v uporabi podjetja DOM, ki pa denacionalizacijski postopek zavlačuje in z oddajanjem poslovnih prostorov, ki so predmet denacionalizacije, pridobiva izredno velik zaslužek. Ker pristojni upravni organi niso odločili o denacionalizacijski zahtevi v roku enega leta od vložitve pravilno sestavljene vloge, predlaga, da Ustavno sodišče samo odloči o zahtevi za denacionalizacijo na podlagi prvega odstavka 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču. Poudarja, da glede na njegovo visoko starost (rojen leta 1917) nima upanja, da bo dočakal zaključek rednega denacionalizacijskega postopka. Pritožnik v ustavni pritožbi še obširno navaja nepravilnosti in nezakonitosti, ki so bile storjene na škodo denacionalizacijskih upravičencev v postopku lastninskega preoblikovanja podjetja DOM, in prilaga tudi ustrezno dokumentacijo.

2.Pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave pomeni pravico vsakogar, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče. Podobna pravica je zagotovljena tudi s prvim odstavkom 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 7/94 - v nadaljevanju: EKČP), le da je tam pravica do sojenja "v razumnem roku" zagotovljena le za sojenja o "civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih obtožbah". Za varstvo pravice do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja je v našem pravnem sistemu na voljo le sodno varstvo v upravnem sporu zoper dejanja ali opustitve po drugem odstavku 157. člena Ustave. Ustavna pritožba je praviloma dopustna, ko je izčrpano to pravno sredstvo (prvi odstavek 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju: ZUstS). Pred izčrpanjem tega pravnega sredstva lahko Ustavno sodišče izjemoma odloča o ustavni pritožbi le, če je zatrjevana kršitev očitna in če bi z izvršitvijo posamičnega akta nastale za pritožnika nepopravljive posledice (drugi odstavek 51. člena ZUstS).

3.Pritožnik ni izkazal, da je izčrpal pravno sredstvo, ki mu je na razpolago v skladu z drugim odstavkom 157. člena Ustave.

4.Iz ustavne pritožbe in priložene dokumentacije pa tudi ni razvidno, da sta v denacionalizacijskem postopku, ki se je glede dela pritožnikove zahteve za denacionalizacijo že končal z izdajo delne odločbe, očitno kršeni pravici iz 22. in 23. člena Ustave. Ker pritožnik pred vložitvijo ustavne pritožbe ni izčrpal pravnega sredstva in ker tudi niso izpolnjeni pogoji za predčasno obravnavo ustavne pritožbe po drugem odstavku 51. člena ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

5.Ne glede na odločitev Ustavnega sodišče, da pritožnikovo ustavno pritožbo zavrže, senat opozarja na dolgotrajnost denacionalizacijskega postopka v obravnavani zadevi. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-107/96 z dne 5.12.1996 (Uradni list RS, št. 1/97) posebej opozorilo na prepočasno postopanje državnih organov v denacionalizacijskih zadevah in pozvalo vse državne organe na potrebo po hitrem reševanju odprtih zadev v zvezi z vračanjem premoženja. Nadalje Ustavno sodišče opozarja, da je z odločbo št. U-I-72/93 z dne 20.4. 1995 (Uradni list RS, št.24/95, OdlUS IV, 42) razveljavilo določbo četrtega odstavka 16. člena Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, kolikor se nanaša na pravne osebe v mešani lastnini, v katerih je zasebni oziroma tuji kapital udeležen z bagatelnimi vložki. V 24. točki obrazložitve je navedlo, da je treba pri tehtanju varovanja pravic denacionalizacijskih upravičencev in vlagateljev lastninskih vložkov v mešanih podjetjih upoštevati tudi to, ali lastninski vložek ni v očitnem nesorazmerju z vrednostjo premoženja denacionalizacijskega upravičenca, ki bi ga bilo mogoče vrniti v naravi. To pomeni, da je treba ugotoviti vrednost lastninskih vložkov na eni strani in vrednost celotnega podržavljenega premožemja na drugi strani, ter opraviti oceno, ali gre za očitno nesorazmerje lastninskih vložkov z vrednostjo podržavljenega premoženja. Za to oceno, zlasti za primerjavo glede na morebitno očitno nesorazmernost, je pristojen sam upravni organ, ki vodi postopek denacionalizacije.

Senat Ustavnega sodišča je ta sklep sprejel na podlagi druge alinee prvega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic in dr. Lovro Šturm.

Predsednik senata

dr. Tone Jerovšek