Jedro

Ni mogoče slediti tožnikovi argumentaciji, da že samo dejstvo slepote onemogoča oblikovanje pravno veljavne volje za sklenitev določenega posla.

Izvedenec okulistične stroke brez ustreznih dokazov o zdravstvenem stanju tožnika (kopije zdravstvenega kartona, vpogleda v zdravstveno dokumentacijo), ki jih tožnik ni niti predložil niti predlagal, ne bi mogel podati mnenja glede tožnikove slabovidnosti v času podpisa spornih pogodb in pooblastila.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev neobstoja pravnega razmerja po darilni pogodbi z dne 29. 3. 2011, podredni (prvi) tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti te darilne pogodbe, ugotovitev ničnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženca, ugotovitev neobstoja pravnega razmerja po predpogodbi za prodajo in nakup zemljišč z dne 28. 4. 2011 in podredni (drugi) tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti pogodbe ter za odstranitev mejnikov s tožnikovih parcel (I. točka izreka sodbe) in tožniku naložilo plačilo 1.570,85 EUR pravdnih stroškov toženca (II. točka izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravočasno pritožuje tožnik, predlaga razveljavitev sodbe in ponovno odločanje o zahtevku. Ker je tožnik primarno zatrjeval, da je slep, in da sta mu bila v podpis podtaknjena tako pooblastilo z dne 28. 3. 2011 kot tudi predpogodba za prodajo in nakup nepremičnin z dne 28. 4. 2011, bi moralo sodišče najprej razčistiti, ali ta trditev drži, vendar sodišče ni angažiralo izvedenca okulista in se ni opredelilo do dejstva, da je tožnik član društva slepih in slabovidnih oseb. O strokovnem vprašanju tožnikovega vida bi lahko oceno podal le sodni izvedenec, ki bi potrdil tožnikovo trditev, da vsebine listin, ki jih je podpisal, ni videl in jih ni poznal. Sodišče nadalje ni upoštevalo trditev tožnika o njegovi osebnostni naravi, neizkušenosti, zaupljivosti in dejstvu, da je vse pravne posle sklepal z dolgoletnimi znanci, katerim je zaupal. Kršitev določb postopka je bila ponovljena v zvezi z dokaznim predlogom za angažiranje sodnih izvedencev psihiatra in psihologa, ki ju je tožnik predlagal zaradi potrditve svoje zaupljivosti, sugestibilnosti, preproste osebnosti, neukosti in neizkušenosti, zaradi česar ni imel dejanske sposobnosti za razsojo. Neutemeljeno je posredno sklepanje sodišča, da je tožnik poslovno popolnoma sposoben, ker je v istem časovnem obdobju sklenil več pravnih poslov. Sodišče je obširno utemeljilo, zakaj naj bi sugestija pri sklenitvi poslov prišla od M. F. in ne od toženca, kar pa je za presojo zadeve irelevantno, ker tožnik ne uveljavlja pravnih posledic zmote, grožnje, prevare, pač pa zahteva ugotovitev ničnosti zaradi poslovne nesposobnosti. Sodišče prve stopnje se ni opredelilo do tožnikovih navedb, da je dano pooblastilo v neskladju z Zakonom o notariatu (ZN), in je slepo sledilo izpovedi notarja, da je pooblastilo perfektno. Sodišče je izkrivilo tožnikove trditve, da ni bilo doseženo soglasje volje glede prodaje nepremičnin (glede predmeta in cene) in je prišlo samo s seboj v nasprotje, ko je enkrat navajalo, da je tožnik nameraval nepremičnine prodati, drugič pa, da jih je hotel podariti. Nelogičen je tudi zaključek sodišča, da je tožnik pomisleke v sklenjene posle izrazil šele zaradi prodaje C. Tožnik priglaša svoje pritožbene stroške.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožnik je s tožbo izpodbijal darilno pogodbo z dne 29. 3. 2011, ki se nanaša na nepremičnine parc. št. 2443/6, parc. št. 2443/7, parc. št. 2443/8 in parc. št. 2443/9 (prej parc. št. 2443/3 in parc. št. 2443/5), vse k.o. X., in predpogodbo z dne 28. 4. 2011 za parc. št. 2452/1, parc. št. 2453/0 in parc. št. 2455/0, vse k.o. X., na več podlagah.

6. Sodišče prve stopnje je zavrnilo primarni in podredna tožbena zahtevka, ker je ugotovilo, da ne držijo navedbe tožnika, da zaradi slepote ni mogel oblikovati volje za sklenitev relevantne darilne (oziroma prodajne) pogodbe. Zavzelo je stališče, da tožnik sicer slabo vidi, kar pa ga ne ovira pri sklepanju pravnih poslov. Pritožba zavzetemu stališču nasprotuje z očitkom, da sodišče prve stopnje ni sledilo njegovemu dokaznemu predlogu za imenovanje izvedenca okulista. Po prepričanju pritožbe predstavlja ocena stopnje slabovidnosti tožnika strokovno vprašanje, na katerega bi lahko odgovoril le izvedenec okulistične stroke. Zaradi opustitve izvedbe tega dokaza dejansko stanje ni nepopolno in zmotno ugotovljeno, podana pa tudi ni zatrjevana bistvena kršitev določb postopka (nepravilna uporaba 243. člena ZPP; 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP). S trditvijo, da je slep, tožnik ne more dokazovati, da ni mogel oblikovati volje za sklenitev pogodb oziroma podelitev pooblastila F. J. za sklenitev darilne pogodbe s tožencem, s čimer je utemeljeval dokazni predlog za postavitev izvedenca okulistične stroke. Sicer pa brez ustreznih dokazov o zdravstvenem stanju tožnika (npr. kopije zdravstvenega kartona ali vpogleda v zdravstveno dokumentacijo), ki jih tožnik ni niti predložil niti predlagal, izvedenec ne bi mogel podati mnenja o stanju tožnikove slabovidnosti v času podpisa spornih pogodb in pooblastila (t.j. v letu 2011). Enako velja tudi za dokaz s kopijo članske izkaznice Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije (gre za prostovoljno članstvo), izdane v letu 2011. Če bi mu bilo relevantno pooblastilo res podtaknjeno v podpis, kot vztraja v pritožbi, bi to kvečjemu utemeljevalo izpodbijanje sklenjenega pravnega posla zaradi zvijače ali prevare, kar pa tožnik v pritožbi izrecno izključuje (10. točka pritožbe). Ni mogoče slediti tožnikovi argumentaciji, da že samo dejstvo slepote onemogoča oblikovanje pravno veljavne volje za sklenitev določenega posla. Tudi slepe osebe lahko sklepajo pogodbe in oblikujejo svojo poslovno voljo. Prevzetih obveznosti iz sklenjenih pogodb se ne morejo razbremeniti s sklicevanjem, da pogodbe v času podpisa niso mogle prebrati. Relevantni so lahko kvečjemu njihovi ugovori, da določen pravni posel ne vsebuje zahtevanih sestavin, ali da jih je k podpisu pogodbe nekdo napeljal z zvijačo ali s silo. Nobene od teh situacij pa tožnik v tožbi (in tudi v pritožbi) ne zatrjuje. Ker je na podlagi izvedenih dokazov sodišče prve stopnje ugotovilo, da se je tožnik odločil svoje posestvo prodati (1) oz. podariti že pred stiki z zainteresiranimi kupci (9. in 11. odstavek izpodbijane sodbe), je na mestu zaključek, da sporni pogodbi odražata pravo pogodbeno voljo tožnika in nista neobstoječi, kot se zavzema pritožba.

7. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da sodba ne upošteva trditev tožnika o njegovi osebnostni naravi, neizkušenosti, zaupljivosti in dejstva, da je vse pravne posle sklepal z dolgoletnimi znanci, katerim je zaupal. Do teh trditev se sodba (v utemeljitev zavrnitve podrednih zahtevkov za ničnost pravnih poslov oziroma ničnost vknjižbe lastninske pravice) obširno opredeli (9., 10. točka obrazložitve). Ni na mestu očitek glede neutemeljenosti zavrnitve tožnikovega dokaznega predloga za postavitev izvedencev psihiatrične in psihološke stroke. Tožnik ga je podal v dokaz poslovne nesposobnosti in posledične ničnosti sklenjenih pravnih poslov, ki naj bi izvirala iz njegove neukosti, neizkušenosti, sugestibilnosti in neizobraženosti. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v 44. členu določa, da se poslovna sposobnost odvzame osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne same skrbeti zase, za svoje pravice in koristi. Ker se poslovna sposobnost domneva (2), mora stranka v postopku zatrjevati okoliščine, ki to domnevo utemeljeno izpodbijajo. Po presoji pritožbenega sodišča pa okoliščine, ki jih je v postopku zatrjeval tožnik (sugestibilnost, neizkušenost, neukost), ne nudijo podlage za zahtevek, da tožnik ni imel poslovne sposobnosti. Ker tožnik ni vzbudil dvoma o svoji poslovni sposobnosti, sodišču prve stopnje ni bilo treba izvajati dokazov v tej smeri. Neizvedba predlaganih dokazov pa tudi ne predstavlja očitanih postopkovnih kršitev (nepravilne uporabe 243. člena ZPP, bistvene kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP).

8. Protispisne so pritožbene trditve, da na pooblastilu (priloga A4) ni pouka, zahtevanega po 64.a členu ZN. Na njem je zaznamek o pouku stranki o pravnih posledicah, ki lahko izhajajo iz takšnega pooblastila in posledicah sklenitve pravnega posla. Po povedanem se izkaže, da je pravilen zaključek sodbe, da je pooblastilo "perfektno v smislu zakonskih zahtev" in je neupravičen pritožbeni očitek, da sodba "nekritično sledi izpovedbi priče A. T., da je pooblastilo perfektno".

9. Sodišče prve stopnje je dejansko stanje dovolj popolno in pravilno ugotovilo. Dokazna ocena je celovita, skladna z metodološkimi napotki 8. člena ZPP. Navedlo je prepričljive razloge, zakaj ni verjelo tožniku in ni le, kot očita pritožba, nekritično sledilo toženčevim trditvam. Pritožbene trditve v pravilnost dokazne ocene ne vzbujajo dvomov. Ne drži očitek pritožbe, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do tožnikovih trditev glede soglasja o kupnini s tožencem za nepremičnine, ki so predmet darilne (prodajne) pogodbe. Glede kupnine 2.000,00 EUR (3), za katero pritožba izpostavlja, da se tožnik z njo ni strinjal, sodišče prve stopnje verjame tožencu, da mu jo je tožnik hotel podariti v zameno za dolgoletno pomoč, da pa mu je toženec izročil 2.000,00 EUR „da ne bo ravno zastonj“. Z očitkom bistvene kršitve tožnik v bistvu izpodbija dokazno oceno, v katero pa pritožbeno sodišče nima pomislekov. Kot pravilno ugotavlja sodba (14. točka obrazložitve), je tožnik (pripravljalna vloga 15. 3. 2012) ničnost zaradi oderuštva utemeljeval s sklicevanjem na neekvivalentnost kupnine 2.000,00 EUR dejanski vrednosti nepremičnine (del prvotne parc. št. 2443/1 k.o. X., po parcelaciji parc. št. 2443/5, ki je predmet darilne pogodbe). Nepomembno je zato, ali znesek 19.000,00 EUR, za katerega sodba ugotavlja, da ga je toženec tožniku izročil še za nakup drugih nepremičnin in posojilo, zadošča (4). Ni res, da naj bi izpodbijana sodba prišla sama s sabo v nasprotje glede vprašanja, ali gre za darilno ali prodajno pogodbo. Sodba (11. točka obrazložitve) zaključi, da je bila darilna pogodba dejansko navidezna in je prekrivala sklenitev prodajne pogodbe, za tak zaključek pa navede tudi razloge (10. točka obrazložitve).

10. Odločitve glede zavrnitve tožbenega zahtevka za odstranitev mejnikov pritožba obrazloženo ne izpodbija, pritožbeni preizkus pa je pokazal, da niso podane materialne in procesne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

11. Nazadnje pritožbeno sodišče še dodaja, da pravilnost odločitve potrjuje tudi dejstvo, da tožnik ne izpodbija vseh pravnih poslov, sklenjenih v enakem obdobju, med drugim tudi ne darilne pogodbe, ki jo je sklenil s tožencem 24. 1. 2011; priloga A6 (v predmetnem postopku izpodbijano darilno pogodbo je tožnik sklenil 29. 3. 2011, na podlagi 28. 3. 2011 podpisanega pooblastila, predpogodbo pa 28. 4. 2011).

12. Ker niti uveljavljani razlogi niso utemeljeni, niti niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je sodišče druge stopnje tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

13. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato do povrnitve pritožbenih stroškov ni upravičen (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP). Odločitev o njihovi zavrnitvi je vsebovana v odločitvi o zavrnitvi pritožbe.

(1) Nepremičnine je v kratkem časovnem obdobju prodajal različnim kupcem (ne le tožencu).

(2) Prim. VSL sklep III Cp 3884/2006 z dne 12. 7. 2006. (3) Po ugotovitvi sodbe gre za eno od nepremičnin, ki so bile predmet darilne pogodbe in sicer kupnino za polovico prvotne nepremičnine 2443/1 (iz nje sta nastali parc. št. 2443/4 in 2443/5), katere polovico je tožnik prodal G. C., drugo polovico pa tožencu.

(4) Pavšalna neobrazložena trditev pritožbe, da tudi če bi tožnik prejel 19.000,00 EUR, to ne pokrije kupnine za Z., predpogodbo z dne 28. 4. 2011 in še posojila, ki jih je dal toženec tožniku.