Jedro

Zakupna pogodba med zapustnikom in Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je izrecno določala pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi lahko bil zakup predmet dedovanja. Ker je Sklad sodišče obvestil, da prvi od pogojev za dedovanje zakupne pogodbe ni izpolnjen, je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o deodvanju, saj se je vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za podedljivo pravico, izkazalo kot sporno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog dedinje S. B., naj po pokojnem A. K. izda dodatni sklep o dedovanju, s katerim naj pravice in obveznosti iz zakupne pogodbe, ki jo je imel zapustnik A. K. sklenjeno s Skladom kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju Sklad) za parcelo št. 1230/1 k.o. prenese na dedinjo. Sodišče je obrazložilo, da dedinja ni izkazala nespornega obstoja pravice oz. pravnega razmerja, ki naj bi ga dedovala.

2. Proti sklepu se pritožuje dedinja S. B.. Zatrjuje, da je izkazala, da zapustnikovo premoženje obsega tudi pravice in obveznosti iz zakupne pogodbe, sklenjene med Skladom in zapustnikom. Dogovorjen je bil dedni zakup, pravice in obveznosti zakupne pogodbe so podedljive, kot to izhaja tudi iz četrtega odstavka 12. člena zakupne pogodbe. Pritožnica vztraja, da je izpolnjen pogoj iz 2. alineje navedenega pogodbenega določila, saj je bil na zemljišču postavljen objekt. Ta ni bil odstranjen zaradi dotrajanosti in ni bil amortiziran, temveč je njegovo odstranitev zahteval Sklad. Meni, da obstoj podedljive pravice do zakupa ni sporen.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V drugem odstavku 26. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih je tako imenovani dedni zakup urejen le v zvezi z vprašanjem, kateri zakon - Zakon o dedovanju kmetijskih gospodarstev ali splošna pravila Zakona o dedovanju - je treba uporabiti za dedovanje razmerja iz zakupne pogodbe. V 618. členu Obligacijskega zakonika pa je določeno, da se v primerih, ko zakupnik ali zakupodajalec umreta, zakup nadaljuje z dediči, če ni drugače dogovorjeno. V konkretnem primeru je, kot je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, zakupna pogodba med zapustnikom A. K. in Skladom kmetijskih zemljiščih in gozdov Republike Slovenije izrecno določala pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da bi lahko bil zakup predmet dedovanja: na zemljišču morajo biti trajni nasadi, objekti in naprave postavljeni s soglasjem Sklada, ne smejo biti že amortizirani in zakup kot celoto lahko deduje le posamezni dedič. Sklad je z dopisom sodišče obvestil, da prvi od prej navedenih pogojev za dedovanje zakupne pogodbe ni izpolnjen. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno zavrnilo predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju, saj se je vprašanje, ali gre v konkretnem primeru za podedljivo pravico, izkazalo kot sporno. Pritožnica bo zato morala doseči sklenitev pogodbe, do katere naj bi bila po svojih trditvah upravičena, v pravdnem postopku in takrat hkrati izkazati tudi, da je edina upravičenka do dedovanja zakupnega razmerja.

5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).