Jedro

Zoper sklep, s katerim je višja sodnica zavrgla nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, je dovoljena posebna pritožba. Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve za izločitev očitno neutemeljene ali celo pomenijo zlorabo procesne pravice. Nepravilnost ali nezakonitost sklepa o zavrženju zahteve lahko stranka, predlog katere je bil zavržen, uveljavlja v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari.

Drugačen je položaj, kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, saj v tem primeru stranka, predlog katere je bil zavržen, nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa nima možnosti uveljavljati v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Opisani položaj je izjemen oziroma bistveno različen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP in ki ga zato ni mogoče uporabiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Višje sodišče v Ljubljani je s sklepom zavrglo dolžnikovo zahtevo za izločitev višje sodnice A. A. z utemeljitvijo, da je zahteva nerazumljiva in nepopolna. V obrazložitvi sklepa je navedlo, da ima dolžnik zoper izdani sklep zaradi posebnosti izvršilnega postopka, v katerem ni končne odločbe, ne glede na določbo sedmega odstavka 72. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), pravico do posebne pritožbe. V pravnem pouku je zato navedlo, da je zoper sklep dovoljena pritožba v osmih dneh od prejema pisnega odpravka sklepa.

2. Dolžnik je zoper navedeni sklep vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, naj Vrhovno sodišče izpodbijani sklep razveljavi oziroma spremeni tako, da ugodi njegovemu predlogu za izločitev višje sodnice A. A. Navaja, da je podal razumljivo in popolno zahtevo za izločitev višje sodnice. O zahtevi bi moral odločati predsednik višjega sodišča. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. ZPP določa, da zoper sklep, s katerim predsednik senata (ali sodnik posameznik) zavrže prepozno, nerazumljivo, nepopolno ali nedovoljeno zahtevo za izločitev, ni posebne pritožbe (sedmi odstavek 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. V primeru nesamostojne pritožbe se sme sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (drugi odstavek 363. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

5. Končna odločba v pomenu citiranega pravila ni nujno sklep, s katerim se postopek konča; s končno odločbo je treba razumeti tudi odločbo, s katero se končno odloči o določenem incidenčnem zahtevku, če je zoper to odločbo predvidena samostojna pritožba, sklep, ki se v tej pritožbi izpodbija s pridržano pritožbo, pa je procesna podlaga za izdajo te (incidenčne) končne odločbe.1 Izpodbijanje sklepa s pridržano pritožbo je torej odloženo in vezano na suspenzivni pogoj - da je stranka, ki bi bila sicer upravičena do pritožbe zoper sklep, sploh upravičena do pritožbe in da to svoje upravičenje tudi uresniči.2

6. Ne glede na napačno stališče višjega sodišča v zvezi s tem vprašanjem je izpodbijana odločitev pravilna. Vrhovno sodišče soglaša, da je zoper sklep, s katerim je višja sodnica zavrgla nerazumljivo oziroma nepopolno zahtevo za izločitev, dovoljena posebna pritožba. Namen določbe sedmega odstavka 72. člena ZPP je pospešitev postopka, kadar so zahteve za izločitev očitno neutemeljene ali celo pomenijo zlorabo procesne pravice. Nepravilnost ali nezakonitost sklepa o zavrženju zahteve lahko stranka, predlog katere je bil zavržen, uveljavlja v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari.

7. Drugačen je položaj, kadar odločbo o zavrženju zahteve za izločitev izda višji sodnik, saj v tem primeru stranka, predlog katere je bil zavržen, nepravilnosti ali nezakonitosti takega sklepa nima možnosti uveljavljati v pritožbi zoper sodno odločbo o glavni stvari. Vrhovno sodišče ocenjuje, da je opisani položaj izjemen oziroma bistveno različen od tistega, ki je abstraktno vsebovan v pravilu sedmega odstavka 72. člena ZPP in ki ga zato ni mogoče uporabiti.3

8. Ker dolžnik v zahtevi za izločitev, razen pavšalnega očitka o škodovanju razpravljajoče sodnice ni navedel nobenih konkretnih okoliščin in dokazov, s katerimi bi utemeljil svojo zahtevo za izločitev iz razloga po 6. točki 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, gre za nerazumljivo in nepopolno zahtevo za izločitev, ki je ni mogoče obravnavati vsebinsko. Tudi po oceni Vrhovnega sodišča so izpolnjeni zakonski pogoji za zavrženje zahteve za izločitev s strani razpravljajoče sodnice v skladu s šestim odstavkom 72. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ in k razlogom v izpodbijanem sklepu ni treba ničesar dodati.

9. Vrhovno sodišče je neutemeljeno dolžnikovo pritožbo zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Triva, Dika, Građansko parnično procesno pravo, Narodne novine, Zagreb 2004, str. 716. 2 Zobec, Pravdni postopek: zakon s komentarjem, Ur. l. RS in GV Založba 2005 - 2009, III. knjiga, str. 507. 3 Zoper sklep, s katerim se zahteva zavrne, ni posebne pritožbe. Posebna pritožba pa je predvidena kadar se zavrne zahteva za izločitev višjega sodnika (peti odstavek 73. člena ZPP).