Jedro

Tožeča stranka je na dan vložitve tožbe 28. 9. 2006 sicer še izkazovala pravni interes za začetek upravnega spora. S potekom časa, za katerega je bilo družbi A. d.o.o. izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, to je bilo za čas od 1. 5. 2006 do 30. 9. 2006, pa je pravni interes prenehal. Od poteka navedenega dovoljenja tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za obstoj upravnega spora.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi določbe 4. točke prvega odstavka 34. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/2000) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo tožene stranke z dne 30. 8. 2006 (prvi odstavek izreka), in tožeči stranki naložilo vrnitev stroškov postopka prizadete stranke A. d.o.o., v višini 280,90 EUR (drugi odstavek izreka). Tožena stranka je z navedeno odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enota Ljubljana, Izpostava Center z dne 31. 5. 2006, s katero je prvostopni organ odločil, da družba A. d.o.o. izpolnjuje z zakonom predpisane pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti in dovolil navedeni družbi opravljanje te dejavnosti za čas od 1. 5. 2006 do 30. 9. 2006 na zunanji terasi v I. nadstropju pred gostinskim obratom na B. ulici v F. 2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da je bila podlaga za izdajo dovoljenja prizadeti stranki za opravljanje gostinske dejavnosti za čas od 1. 5. 2006 do 30. 6. 2006 sporna najemna pogodba prizadete stranke z upraviteljem objekta na B. ulici. Pri predhodnem preizkusu tožbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da v času njegovega odločanja v tem upravnem sporu izpodbijani upravni akt - dovoljenje, izdano za časovno omejen čas, ne more več posegati v pravne koristi tožeče stranke in zato ta ne izkazuje več pravnega interesa v tem upravnem sporu.

3. Tožeča stranka v pritožbi uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne organu prve stopnje v ponovno odločanje, in odloči, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti stroške pritožbenega postopka. Zatrjuje, da je sodišče napačno presodilo, da ni v tožbi navedla, na kakšen način obravnavano dovoljenje posega v njene pravne koristi. Njen pravni interes za vložitev tožbe vsekakor obstoji. Pri aktivni gostinski dejavnosti je prihajalo do določenih motenj, kar je bistveno vplivalo na kvaliteto bivanja vseh solastnikov skupne terase in je zato soglasje vseh lastnikov za oddajanje dela skupne stvari za gostinstvo še toliko bolj pomembno. Tožeča stranka je solastnica nepremičnine na isti lokaciji in prav tako opravlja gostinsko dejavnost na skupnem vrtu. Prijavlja tudi pritožbene stroške.

4. Odgovori na pritožbo niso bili vloženi.

5. Pritožba ni utemeljena.

K I. točki izreka:

6. Tudi po presoji Vrhovnega sodišča mora tožeča stranka ves čas postopka izkazovati, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v njeno pravico ali v njeno neposredno na zakon oprto korist, kar pomeni, da mora tožeča stranka ves čas postopka izkazovati pravni interes, ki je v tem, da si lahko izboljša svoj pravni položaj. Tožeča stranka je na dan vložitve tožbe 28. 9. 2006 sicer še izkazovala pravni interes za začetek upravnega spora. S potekom časa, za katerega je bilo družbi A. d.o.o. izdano dovoljenje za opravljanje gostinske dejavnosti, to je bilo za čas od 1. 5. 2006 do 30. 9. 2006, pa je pravni interes prenehal. Od poteka navedenega dovoljenja tožeča stranka ne izkazuje več pravnega interesa za obstoj upravnega spora. Po izteku veljavnosti dovoljenja si namreč tožeča stranka ne more več izboljšati svojega pravnega položaja, izkazovanje pravnega interesa pa je procesna predpostavka za vodenje upravnega spora. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo tožbo tožeče stranke.

7. Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje tudi glede stroškov postopka. Prizadeta stranka je namreč vložila odgovor na tožbo, kar so bili potrebni stroški upravnega spora (prvi odstavek 155. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena in prvim odstavkom 107. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

K II. točki izreka:

8. Tožeča stranka ni uspela s svojo pritožbo in mora zato v skladu z določbo prvega odstavka 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpeti svoje stroške pritožbenega postopka.