Jedro

Kadar je delovno razmerje za določen čas sklenjeno nezakonito se šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožniku, ugotovilo, da mu to ni prenehalo ter da ga je tožena stranka dolžna sprejeti nazaj na delo in mu izplačati plačo za ves čas od prenehanja delovnega razmerja do ponovnega nastopa dela. Ugotovilo je, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno v nasprotju z zakonom oziroma je prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas. Zato mu na podlagi izpodbijanega sklepa ni moglo prenehati.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je s stališčem prvostopnega sodišča, da v obravnavanem primeru že pri prvi sklenitvi delovnega razmerja za določen čas v letu 1996 ni šlo za nobenega izmed primerov, naštetih v 17. členu Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90 in nasl. - ZDR), zato je bilo tako delovno razmerje sklenjeno v nasprotju z zakonom in je prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas. Poleg tega je tudi v vmesnem obdobju tožnik nekaj dni delal še po poteku pogodbe o zaposlitvi, sklenjene za določen čas in je bila nova pogodba sklenjena šele kasneje. Tudi v takem primeru se šteje, da je prišlo do sklenitve delovnega razmerja za nedoločen čas. Nezakoniti so tudi aneksi k pogodbi o zaposlitvi, s katerimi se je delovno razmerje podalševalo za določen čas brez izkazanega razloga za to. Poleg tega pa je delovno razmerje za določen čas že prešlo v delovno razmerje za nedoločen čas in s sklepanjem aneksov ni moglo ponovno preiti v delovno razmerje za določen čas.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je sodišče materialno pravo zmotno uporabilo glede na obstoječe dejansko stanje, iz katerega izhaja, da je šlo za začasno povečan obseg dela. Tožena stranka je prevzela celotno poslovno enoto z dejavnostjo, prostori, opremo in zaposlenimi delavci z najemno pogodbo, ki je bila sklenjena za določen čas. S prenehanjem pogodbenega (najemnega) razmerja tudi delavci toženi stranki niso bili več potrebni, saj je prenehal razlog za opravljanje dela. Narava dela je bila taka, da je zahtevala le delo za določen čas, ni pa bilo mogoče vnaprej ugotoviti, koliko časa bo trajalo.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 -ZPP) vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava. Tožena stranka ne uveljavlja nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zato v tej smeri revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni preizkušalo.

Po izrecni določbi tretjega odstavka 370.člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Zato navedb tožene stranke o dejanskih okoliščinah poslovnih razmerij z A. B. ni mogoče upoštevati. Poleg tega pa se te okoliščine neposredno na sporno razmerje sploh ne nanašajo.

Pri materialnopravni presoji izpodbijane sodbe je revizijsko sodišče vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in preizkušalo sodišče druge stopnje. Bistvene dejanske okoliščine, pomembne za odločitev pa so naslednje: Razlog za sklenitev delovnega razmerja s tožnikom, kot je naveden v prvi pogodbi o zaposlitvi z dne 20. 6. 1996, je bil prevzem predelave mesa. Namen tožene stranke je torej bil, da začne opravljati določeno dejavnost in po ugotovitvah sodišča prve stopnje se tožena stranka s to dejavnostjo še vedno ukvarja. S tem namenom je bila sklenjena tudi najemna pogodba z A. B. o najemu nekaterih obstoječih in delujočih obratov, v katerih se je taka dejavnost že opravljala. V najemni pogodbi je sicer zapisan tudi dogovor o prevzemu delavcev za čas trajanja najemnega razmerja.

Vendar sodišče ni ugotovilo, da bi bila v zvezi s tem sklenjena pogodba o prevzemu delavcev le za ta čas (ki bi v konkretnem primeru pomenila dejansko lahko le začasno razporeditve k drugemu delodajalcu, saj se s prevzemom na delo k drugemu delodajalcu na podlagi 15. člena ZTPDR delovno razmerje za nedoločen čas ne bi smelo spremeniti v delovno razmerje za določen čas).

Tožena stranka ni dokazala, da so obstajali razlogi za sklenitev delovnega razmerja za določen čas, ki jih za zakonito sklenitev takega delovnega razmerja zahteva 17. člen ZDR. Dejavnost predelave mesa tožena stranka še vedno opravlja tudi na lokaciji D. s. in tudi potreba po opravljanju tistega dela, ki ga pri tem opravljal tožnik, še vedno obstaja. Kot je navedlo že sodišče druge stopnje (zadnji odstavek na tretji strani obrazložitve) bi drugačna organizacija opravljanja tega dela - zunanji, pogodbeni izvajalci - lahko imela za posledico, da bi delo tožnika postalo odveč. Vendar bi mu v takem primeru delovno razmerje lahko prenehalo le na podlagi ustrezno izvedenga postopka.

Sklicevanje tožene stranke v reviziji, da je bilo delo tožnika "vezano na programsko shemo, katera v sebi nosi značaj začasno povečanega obsega dela", pa v ugotovljenem dejanskem stanju nima podlage. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka začela djansko opravljati eno od dejavnosti, za katero je registrirana in da to dejavnost še vedno opravlja. Na presojo o naravi delovnega razmerja pa ne vplivajo okoliščine o tem, ali tožena stranka dejavnost še vedno opravlja v istih prostorih in z isto opremo, niti okoliščina o tem, na kakšni pravni podlagi take prostore in opremo uporablja.

Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je pravilna dokazna ocena obeh sodišč, da je bilo delovno razmerje za določen čas sklenjeno nezakonito, zaradi česar se na podlagi prvega odstavka 18. člena ZDR šteje, da je bilo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas. Ob taki ugotovitvi pa je materialnopravno pravilna tudi odločitev, da je sklep o prenehanju delovnega razmerja zaradi poteka časa za katerega je bilo sklenjeno, nezakonit. Ker je glede na navedeno izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).