Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Že narava delovanja varnostne službe nekdanje JA in pripadnost tej službi predstavljata nevarnost za državo, kar je podlaga, da se lahko vlogo za pridobitev državljanstva zavrne.
Tožba se zavrne.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenje. V obrazložitvi odločbe tožena stranka ugotavlja, da je bil tožnik aktivni pripadnik JA, razporejen na delo referenta organa varnosti v vojaškem odseku pri komandi vojaškega okrožja in je sodeloval v skupini, katere naloga je bila zbiranje in obdelava podatkov za odvzem evidence o vojaških nabornikih, ki so jo vodili občinski upravni organi, pristojni za ljudsko obrambo na območju občin... Tako delovanje ocenjuje tožena stranka kot delovanje zoper interese Republike Slovenije. Ugotavlja, da je s tem podan dejanski stan za uporabo 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 30/91-I) in sklicujoč se na diskrecijsko pravico zavrača tožnikovo vlogo, s katero je tožnik uveljavljal pridobitev državljanstva po 1. odstavku 40. člena navedenega zakona.
V tožbi tožnik navaja, da v izpodbijani odločbi ni zaslediti niti enega konkretnega dokaza, da naj bi kot pripadnik JA kakorkoli deloval v nasprotju z interesi Republike Slovenije. Iz odločbe je razvidno le to, da je bil pripadnik skupine, ki je zbirala in obdelovala podatke za odzem evidenc o vojaških nabornikih, ni pa razvidno, da je bilo to zbiranje podatkov naperjeno proti interesom Republike Slovenije oziroma, da bi bila v tej smeri izvedena kakršnakoli akcija ali kakšna evidenca odvzeta ali, da bi bilo kakorkoli vanjo poseženo. Meni, da je ves čas službovanja v JA delal skladno z interesi Republike Slovenije, v času pa, ko so njegovi starešine načrtovali nekatere akcije, je odšel na lastno željo na dopust v BiH in se pozneje ni več aktivno ukvarjal z delovanjem v JA. Če bi obstojal kakršenkoli sum, da je deloval zoper interese Republike Slovenije, bi bil zoper njega nedvomno sprožen kazenski postopek, vendar ni. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi.
V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.
Tožba ni utemeljena.
Izpodbijana odločba temelji na 3. odstavku 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije, po katerem ima tožena stranka pravico, da po prostem preudarku zavrne vlogo za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, čeprav vlagatelj izpolnjuje vse pogoje po 1. odstavku navedenega člena, če so podani razlogi iz 8. točke 1. odstavka 10. člena tega zakona - to je, da bi sprejem take osebe v državljanstvo Republike Slovenije predstavljal nevarnost za javni red, varnost ali obrambo države.
Ko tožena stranka v tem primeru vsebinsko ugotavlja obstoj razloga nevarnosti za državo, izhaja iz same narave dela varnostne službe nekdanje JA, katere pripadnik je bil tožnik, kar niti sporno ni. Že pripadnost tej službi in narava delovanja te službe pa je tudi po presoji sodišča predstavljala nevarnost za Republiko Slovenijo. Zato dejansko stanje ni nepopolno ugotovljeno, če tožena stranka ni posebej ugotavljala in v obrazložitvi odločbe navedla konkretnih dejanj, opravljenih v smeri odvzema evidence o vojaških nabornikih, na kar opozarja tožnik.
Ker torej sodišče ne dvomi, da obstoji dejanska podlaga za uporabo navedenega 3. odstavka 40. člena zakona o državljanstvu Republike Slovenije in v skladnost same odločitve z namenom, za katerega je toženi stranki pooblastilo za odklonitev državljanstva dano, tožnik s tožbo ni mogel uspeti. Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih, ki ga je uporabilo kot republiški predpis skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).