Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Spor v zvezi s hrambo statuta sindikata ni individualni, niti kolektivni delovni spor, temveč upravni spor. Zato je za odločanje o tem sporu stvarno pristojno upravno sodišče.
Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Sodišče prve stopnje se je z izpodbijanim sklepom izreklo za stvarno nepristojno za odločanje v predmetnem sporu in odločilo, da bo po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Upravnemu sodišču v Ljubljani.
Zoper sklep se iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožeča stranka in predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da so po določbi 7. točke 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94) delovna sodišča pristojna odločati v kolektivnih delovnih sporih tudi v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata. Materijo v zvezi z reprezentativnostjo sindikata ureja Zakona o reprezentativnosti sindikatov (ZRSin, Ur.l. RS št. 13/93), v okvir tega zakona pa ne spadajo samo določbe 6. do 11. člena, temveč tudi členi 2 do 5, ki urejajo pridobitev lastnosti pravne osebe. Že dejstvo, da tudi pridobitev lastnosti pravne osebe sindikata ureja ZRSin, povsem jasno priča o tem, da je celotna materija, ki jo ureja ta zakon v zvezi z določitvijo reprezentativnosti. Zato je tudi za spore o problematiki, ki izhaja iz celotnega zakona pristojno delovno sodišče po 7. točki 6. člena ZDSS. Pravilnost takega stališča je razvidna tudi iz vsebine zakona ZRSin, saj je pridobitev lastnosti pravne osebe tesno povezana ter odvisna od pridobitve lastnosti reprezentativnosti. Enakega mnenja je tudi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki je zavrglo pritožbo tožeče stranke zoper odločbo o hrambi statuta prvotožene stranke, saj je menilo, da le ta ni aktivno legitimirana v upravnem postopku. Tako tudi po mnenju ministrstva ne gre za upravno zadevo, kar pomeni, da tudi ne more iti za upravni spor.
V odgovoru na pritožbo prvotožena stranka izraža nestrinjanje s trditvami tožnika, da je spor o reprezentativnosti sindikata lahko tudi spor o pridobitvi lastnosti pravne osebe. Meni, da je za spor pristojno redno sodišče, ki je sicer pristojno za vse spore, za katere ni pristojno specializirano sodišče. Pritožba ni utemeljena.
Po ZRSin je določena pristojnost delovnih sodišč le za spore v zvezi z odločitvijo o reprezentativnosti sindikata, ki jih sprejme delodajalec (3. in 4. odst. 10. člena), s kasnejšim zakonom, ZDSS, pa je bila ta pristojnost razširjena, saj 7. točka 6. člena ZDSS določa, da so delovna sodišča pristojna odločati tudi o sporu v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata, torej o sporih v zvezi z reprezentativnostjo, brez omejitev, kot sicer izhajajo iz ZRSin.
Predmetni spor ni spor v zvezi z določitvijo reprezentativnosti sindikata, temveč spor v zvezi z odločbo o hrambi statuta prvotožene stranke, ki jo je izdala drugotožena stranka. Gre za spor, ki je v ZRSin predviden v poglavju o pridobitvi lastnosti pravne osebe in ne v poglavju o pridobitvi lastnosti reprezentativnosti sindikata. V takšnem primeru pa niti iz ZRSin, niti iz ZDSS ne izhaja, da bi bilo za njegovo reševanje pristojno delovno sodišče. Res je za pridobitev lastnosti reprezentativnosti sindikata potrebna predhodna pridobitev lastnosti pravne osebe, vendar so pogoji za pridobitev lastnosti pravne osebe in reprezentativnosti različni, različen je tudi postopek, določbe ZRSin o pridobitvi lastnosti pravne osebe in pridobitvi reprezentativnosti sindikatov pa so med seboj ločene po poglavjih. Skratka, navedenih določb ni mogoče povezovati, saj so različne, sploh pa ni rečeno, da sindikat, ki je pridobil lastnost pravne osebe, kdajkoli tudi izpolni zahteve za pridobitev reprezentativnosti.
Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo, da je za predmetni spor pristojno Upravno sodišče RS (navedba o Upravnem sodišču v Ljubljani je očitno le pomota), ki bo sodilo na sedežu v Ljubljani, saj gre za pristojnost po 1. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS, Ur.l. RS št. 50/97). 4. člen ZRSin predvideva možnost tožbe, s katero sindikat izpodbija odločbo o hrambi statuta drugega sindikata, takšno odločbo pa izda minister pristojen za delo, oz. predstojnik upravnega organa (2. odst. 3. člena ZRSin). Očitno gre torej za odločbo upravnega organa, ki mora, kot smiselno izhaja iz 3. in 4. člena ZRSin, ob izdaji odločbe paziti tudi na to, da se ime, kratica in znak sindikata bistveno in nedvoumno razlikujejo od imena, kratice in znaka drugega sindikat, ki ima svoj statut že v hrambi.
Glede na navedeno in v skladu z določbo 2. točke 380. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90, ki se v Republiki Sloveniji uporablja kot republiški predpis) je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.
Odločitev o stroških je odpadla, ker jih tožeča in prvotožena stranka nista priglasili.