Jedro

Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca vabilo na zaslišanje, pa se ni odzval, češ da se ne počuti dobro. Sodišče je nato pravilno pojasnilo, da prisilnih sredstev zoper udeleženca v postopku ne more uporabiti, zato očitek, da bi ga vseeno moralo zaslišati oz. se bolj potruditi, ni utemeljen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnica naj sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljice za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu.

2. Predlagateljica se zoper sklep pritožuje, uveljavlja vse predvidene pritožbene razloge, predlaga njegovo spremembo ali razveljavitev ter opredeljuje svoje pritožbene stroške. Navaja, da iz sklepa ne razbere, katere dokaze je sodišče sploh izvedlo, nato pa očita, da se ni bolj potrudilo, da bi privabilo in zaslišalo nasprotnega udeleženca na naroku, s čimer bi se prepričalo, da so podani razlogi za odvzem poslovne sposobnosti. Navaja, da je nasprotni udeleženec odvisnik in da se zaradi zaužitja opojnih substanc ni udeleževal narokov. Nadalje očita, da sodišče ni soočilo strokovnjakov in da ni upoštevalo mnenja psihiatrinje Ž. T., na katerega se sama ves čas sklicuje.

3. Nasprotni udeleženec odgovora na pritožbo ni podal. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov ni podan; sodišče prve stopnje ni zagrešilo napak ne pri vodenju postopka ne pri uporabi materialnega prava, pravilno pa je ugotovilo tudi sporna pravno pomembna dejstva.

6. Zakon o nepravdnem postopku (ZNP), ki ureja postopek za odvzem in vrnitev poslovne sposobnosti, v 47. čl. res določa, da sodišče v dokazne namene zasliši osebo, ki naj se ji odvzame poslovna sposobnost, razen če ugotovi, da bi zaslišanje škodilo njenemu zdravju ali da glede na njeno zdravstveno stanje zaslišanje ni mogoče. Sodišče prve stopnje je nasprotnega udeleženca vabilo na zaslišanje, pa se ni odzval, češ da se ne počuti dobro. Sodišče je nato pravilno pojasnilo, da prisilnih sredstev zoper udeleženca v postopku ne more uporabiti, zato očitek, da bi ga vseeno moralo zaslišati oz. se bolj potruditi, ni utemeljen.

7. Nadalje ne drži očitek, da iz sklepa ni razvidno, katere dokaze je sodišče izvedlo. Jasno je razvidno, da je angažiralo kar tri strokovnjake in vpogledalo tudi mnenje prof. dr. Ž. T., na katerega se pritožba sklicuje. Že prvostopenjsko sodišče je korektno pojasnilo, da mnenje prof. T. ne more imeti enakega pomena, ker je ta odgovarjala na povsem drugo vprašanje, torej vprašanje prištevnosti pri storitvi konkretnega kaznivega dejanja, in to v kazenskem postopku. V tem postopku sta mnenje podala dva psihiatra dr. R., in dr. S. ter klinična psihologinja B. V. Tudi po presoji pritožbenega sodišča soočenje med njimi in prof. Ž. T. ne bi bilo ne smiselno ne potrebno.

8. Pritožbeno sodišče nima pomislekov v dokazno oceno sodišča prve stopnje glede odločilnih dejstev, ki jih izpodbija pritožba. Zanesljivo je ugotovljeno, da je nasprotni udeleženec kljub nekaterim zdravstvenim težavam za zdaj sposoben sam skrbeti za svoje pravice in koristi. Ugotovljen je bil sicer blag kognitivni upad ter kronificirana nevrotična simptomatika konverzivnega tipa. Pred dvema letoma se je vključil tudi v program zaradi zasvojenosti z uspavali, zaradi česar sedaj po navodilih občasno jemlje pomirjevala. Drugih odvisnosti ni bilo ugotovljenih, zato nasprotni pritožbeni očitek ni utemeljen.

9. Na podlagi zgoraj povzetih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer konkretno 44. čl. ZNP, ki predpisuje pogoje za odvzem oz. delni odvzem poslovne sposobnosti, ko je ugotovilo, da pogojev za odvzem poslovne sposobnosti nasprotnemu udeležencu ni in je predlog zavrnilo.

10. Izpodbijani sklep je torej pravilen in zakonit, pritožba pa neutemeljena, zato jo je bilo treba zavrniti, sklep sodišča prve stopnje pa potrditi (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37. čl. ZNP).

11. V nepravdnem postopku vsak udeleženec trpi svoje stroške, če ni določeno drugače (1. odst. 35. čl. ZNP). Ker ni, je tako tudi s pritožbenimi stroški predlagateljice.