Jedro

Morebitna oprostitev plačila sodnih taks, na podlagi kateregakoli od kasnejših predlogov bi veljala le od dneva vložitve teh predlogov, kar na tožničino dolžnost plačila sodne takse, ki je nastala že ob vložitvi tožbe, ne bi vplivalo.

Brezposelnost sama po sebi ne predstavlja podlage za oprostitev plačila sodnih taks.

Sklep, s katerim je sodišče tožničino zahtevo za izdajo zamudne sodbe zavrglo, je sklep procesnega vodstva, izdan med pripravami na glavno obravnavo, zoper katerega ni pritožbe.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog z dne 1. 10. 2012 in zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks z dne 23. 10. 2012 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi zahteve za izdajo zamudne sodbe se zavrže.

Obrazložitev

1. S prvim izpodbijanim sklepom je sodišče zavrnilo ugovor tožnice zoper plačilni nalog z dne 1. 10. 2012 (I. točka izreka) in zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks z dne 23. 10. 2012 (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica in predlaga pritožbenemu sodišču, da njeni zahtevi ugodi. Navaja, da je sklicevanje sodišča na predhodno pravnomočno zavrnitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks, napačno. Sklicuje se na 5. odst. 11. čl. Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po katerem je brezposelnost razlog za taksno oprostitev. Trdi, da se v skladu z navedeno določbo premoženjsko stanje ne ugotavlja, če je oseba prejemnik denarnega nadomestila za brezposelnost. Ker pritožnica nadomestila za brezposelnost ne prejema, kar je celo manj, kot določa zakon, se tudi pritožničino premoženjsko stanje ne ugotavlja. Predlaga, da se zadeva dodeli drugemu sodniku.

3. Z drugim izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničino zahtevo za izdajo zamudne sodbe z dne 5. 10. 2012. 4. Tudi zoper ta sklep tožnica vlaga pritožbo in v njej predlaga, da pritožbeno sodišče zamudno sodbo izda. Sodišče bi moralo tožbo poslati v odgovor toženki v roku 30 dni po odločitvi o oprostitvi plačila sodne takse. Zato je nezakonita ugotovitev sodišča, da po letu dni od vložitve tožbe ta še ni bila poslana v odgovor tožencu. Nadaljuje s podajanjem mnenja o tem, kdaj najkasneje bi toženec nanjo moral odgovoriti. Ker tega ni storil, so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe.

5. Pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog in zavrženju predloga za oprostitev plačila sodnih taks ni utemeljena, pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo zamudne sodbe pa ni dopustna.

6. Ob vložitvi tožbe je tožnica na podlagi 1. odst. 12. čl. ZST-1 predlagala odlog plačila sodne takse do končne odločitve sodišča. Predlog je že pravnomočno zavržen. Sodišče prve stopnje je tako tožnico pravilno pozvalo na plačilo sodne takse za postopek s plačilnim nalogom z dne 1. 10. 2012. Z njim je sodišče odmerilo takso za postopek v višini 2.322,00 EUR. Zoper plačilni nalog je tožnica sicer ugovarjala, sodišče pa je z izpodbijanim sklepom ugovor pravilno zavrnilo. V ugovoru je tožnica zgolj pavšalno navedla, da je taksa napačno odmerjena, kar ne drži. Razlogi, zaradi katerih meni, da bi morala biti oproščena plačila sodne takse, na to ne vplivajo. Morebitna oprostitev plačila sodnih taks, na podlagi kateregakoli od kasnejših predlogov bi veljala le od dneva vložitve teh predlogov (1. odst. 13. čl. ZST-1), kar na tožničino dolžnost plačila sodne takse, ki je nastala že ob vložitvi tožbe (1. tč. 1. odst. 5. čl. ZST-1), ne bi vplivalo.

7. Neutemeljeno pritožnica izpodbija tudi II. točko izreka sklepa, s katero je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks, vložen 23. 10. 2012, zavrglo. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je tožnica v izjavi o premoženjskem stanju, na podlagi katere je predlagala, da se jo oprosti plačila sodnih taks, izpolnila le rubrike z osebnimi podatki ter podatkom o vrednost nepremičnine, v kateri živi, ne pa vseh ostalih rubrik. S predložitvijo izjave je pritožnica sicer zadostila formalnim zahtevam, ki jih določa ZST-1 v 2. odst. 12. čl., ni pa zadostila trditvenemu in dokaznemu bremenu glede okoliščin, ki bi opravičevale oprostitev plačila sodne takse.

8. Brezposelnost, na katero se tožnica sklicuje v pritožbi, sama po sebi ne predstavlja podlage za oprostitev plačila sodnih taks. Po določilu 5. odst. 11. čl. ZST-1 se premoženjsko stanje strank in njenih družinskih članov ne ugotavlja le v primeru, kadar stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prejemke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Tožnica v pritožbi sama navaja, da ni prejemnica denarne pomoči, zato se izjema, določena v 5. odst. 11. čl. ZST-1 nanjo ne nanaša. 9. Ker pritožnica ni prejemnica denarne socialne pomoči, odsotnost navedb glede njenega premoženjskega stanja onemogoča zaključek, da bi bila s takojšnjim plačilom sodnih taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja. Predlog pritožnice za oprostitev plačila sodnih taks je tako neutemeljen in bi ga sodišče prve stopnje sicer moralo zavrniti. Ker je odločitev, s katero se predlog zavrže, za pritožnico (formalno) ugodnejša od meritorne negativne odločitve, pritožbeno sodišče zaradi prepovedi iz 359. čl. ZPP (v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP), v izpodbijani sklep ni posegalo.

10. Pritožbene navedbe so s tem neutemeljene, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. tč. 365. čl. ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Pritožbeno sodišče ni odredilo, da se zadeva obravnava pred drugim sodnikom, saj to lahko stori, le, če razveljavi prvostopenjsko odločitev (356. čl. ZPP).

11. Izpodbijani sklep, s katerim je sodišče tožničino zahtevo za izdajo zamudne sodbe zavrglo, je sklep procesnega vodstva, izdan med pripravami na glavno obravnavo, zoper katerega skladno s 3. odst. 270. čl. ni pritožbe. Kljub napačnemu pravnemu pouku pritožba zoper takšen sklep ni dopustna, zato jo je pritožbeno sodišče na podlagi 1. tč. 365. čl. v zvezi s 343. čl. ZPP zavrglo.