Jedro

Ker je tožnik zamudil rok za vložitev pravnega sredstva v zadevi, v zvezi s katero prosi za odobritev brezplačne pravne pomoči, je upravni organ pravilno štel, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila prošnjo tožnika za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi z dolgom družbi A. d.o.o. in v zvezi s sklepom opr. št. I 3838/1996 z dne 16. 7. 2010. V obrazložitvi kot pravno podlago za svojo odločitev navaja določbo prvega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Ur. list RS, št. 48/2001 s spremembami in dopolnitvami) ki določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh. V skladu z določbo tretjega odstavka 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmernju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca v očitnem nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. Tožena stranka je ugotovila, da je bil zoper prosilca s strani upnika A. d.o.o. vložen predlog za izvršbo zaradi izterjave 25,68 EUR. Izvršba je bila dovoljena in je sklep o izvršbi očitno tudi pravnomočen. Dne 24. 10. 2008 pa je Okrajno sodišče v Mariboru odločilo, da se izvršba dovoljena s sklepom o izvršbi z dne 6. 2. 1996, ki je postal pravnomočen 9. 4. 1996, nadaljuje z novim izvršilnim sredstvom – izvršbo na denarna sredstva prosilca. Prosilec pa je v navedeni izvršilni zadevi 17. 5. 2010 vložil vlogo, ki je bila poslana Vrhovnemu sodišču RS, to pa jo je odstopilo v obravnavo Okrajnemu sodišču v Mariboru, saj je po vsebini predstavljala ugovor zoper sklep z dne 24. 10. 2008. Iz sklepa opr. št. I 3838/1996 z dne 16. 7. 2010 nadalje izhaja, da je bila vloga, ki jo je po vsebini šteti kot ugovor, zavrnjena, ker je bila vložena prepozno in sicer skoraj dve leti po tem, ko je prosilec prejel sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Tožena stranka ugotavlja, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh. Zakon o izvršbi in zavarovanju oz. Zakon o pravdnem postopku določa, v kakšnem roku je mogoče zoper posamezne sklepe v izvršilnem postopku ugovarjati. Pri tem gre za procesni rok, ki ga ni mogoče podaljševati, zato je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je s sklepom z dne 16. 7. 2010 zavrglo ugovor, ker je rok za vložitev ugovora potekel že 6. 11. 2008, pravilna, pritožba prosilca pa tega ne bi spremenila, ker kot je bilo že navedeno, gre za procesni rok, ki ga ni mogoče spreminjati, niti v konkretnem primeru podaljševati. Glede na navedeno, zato tožena stranka ugotavlja, da zadeva nima verjetnega izgleda za uspeh in da ni izpolnjen objektivni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je odločila kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe.

Tožnik s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da je dolg, ki se izterjuje poravnal, že leta 1995. Povzema tudi postopek voden pri A. d.o.o. in sodišču. Predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Tudi po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita. Po določbi 24. člena ZBPP se pri presoji upravičenosti do dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva zadeve v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, med drugim tudi, da zadeva ni očitno nerazumna ter da ima verjeten izgled za uspeh in da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje ogovarjati. V skladu s tretjim odstavkom 24. člena ZBPP pa se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari. Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa je tožnik želel odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom poravnave dolga A d.o.o., v zvezi z navedeno izvršilno zadevo pa je po podatkih spisa ugotovljeno, da je bila izvršba dovoljena s sklepom opr. št. 0592I3838/1996 z dne 6. 2. 1996, ki je postal pravnomočen dne 9. 4. 1996. Zato tožnikovi tožbeni ugovori, da je dolg poravnal in da je izvršilni postopek v tej zadevi tekel nezakonito, niso pravno relevantni. Dne 24. 10. 2008 pa je na podlagi prej citiranega pravnomočnega sklepa o dovolitvi izvršbe bil izdan sklep Okrajnega sodišča v Mariboru, št. 05921 I 3838/1996, s katerim je sodišče ugodilo upnikovemu predlogu za drugo izvršilno sredstvo na podlagi tretjega odstavka 34. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Zoper navedeni sklep je v skladu s pravnim poukom imel tožnik kot dolžnik pravico vložiti pisni ugovor v 8 dneh od dneva vročitve (to je do 16.11.2008), vendar le zoper novo izvršilno sredstvo in predmet izvršbe. Ker je bil ugovor zoper citirani sklep vložen šele 17.5.2010, je Okrajno sodišče v Mariboru s sklepom opr. št. 0592 I 3838/1996 z dne 16. 7. 2010 tožnikovo vlogo z dne 17. 5. 2010, ki jo je štelo kot ugovor zoper prej citirani sklep o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, kot prepozno zavrglo. Tožnik niti v tožbi niti v postopku ni zatrjeval, da je zoper sklep z dne 24. 10. 2008 vložil pravočasen ugovor, zato je zahteva za odobritev brezplačne pravne pomoči v zvezi s sklepom, s katerim je bil ugovor z dne 17. 5. 2010, kot prepozen zavržen, tudi po presoji sodišča z vidika uspeha nerazumna. Iz tega razloga je bila zato tožniku zahteva za odobritev brezplačne pravne pomoči tudi utemeljeno zavrnjena.

Sodišče je glede na navedeno zato tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Ur. list RS, št. 105/06) kot neutemeljeno zavrnilo.