Jedro

Če bi se v tej pravdi ugotovilo, da je toženec v kazenskem postopku lagal, bi se s tem ugotovilo diametralno nasprotno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno v kazenskem postopku. Tožba ni dopustna, ker bi bilo s tem poseženo v ustavno načelo prirejenosti sodnih postopkov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje tožbo zavrglo kot nedopustno.

2.Zoper sklep se pritožuje tožnik. Pritožba je sestavljena iz (večkrat ponovljenih) prepisov zakonskega besedila Zakona o pravdnem postopku1 in večkrat dobesedno ponovi isto. Bistvene pritožbene navedbe so: da je sodišče prve stopnje kršilo 14. člen ZPP; da je zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje; da ne gre za pravnomočno razsojeno stvar; da v tožbi niso postavljena vprašanja o dejstvih, ki tvorijo podlago za presojo kazenskega sodišča o obstoju kaznivega dejanja in o tožnikovi kazenski odgovornosti. Sodna praksa, ki jo je uporabilo sodišče prve stopnje, je specifična in je ni mogoče uporabiti v tem primeru.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu natančno in pregledno pojasnilo, kaj je srž zadeve: tožnik je bil v kazenskem postopku pred Okrajnim sodiščem v Cerknici pravnomočno obsojen zaradi storitve kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe, v tem postopku pa je zoper toženca (oškodovanca v kazenski zadevi) vložil odškodninsko tožbo zaradi domnevnega krivega pričanja v kazenski zadevi. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da s tem tožnik dejansko zahteva, naj se v konkretni pravdi na vprašanje, ki je bilo že obravnavano in je dobilo odgovor v kazenskem postopku, poda diametralno nasproten odgovor, kar bi pomenilo nedovoljeno izpodbijanje pravnomočne kazenske sodbe.

5.Pritožba teh zaključkov z večkrat ponovljenimi in nerazumljivimi navedbami, kaj je tožnik v tožbi navajal oziroma zahteval in da "ni naredil nobene takšne besede ali besedne povezane ali takšne besedne zahteve ali takšnega stavka z takšno besedno zahtevo ali besednim predlogom" (sic!), ne uspe izpodbiti. Ni bistveno, kakšne konkretne besede je tožnik uporabil v tožbi, temveč je bistvena vsebina in kontekst zadeve, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje: če bi se v tej pravdi ugotovilo, da je toženec v kazenskem postopku lagal, bi se s tem ugotovilo diametralno nasprotno dejansko stanje, kot pa je bilo pravnomočno ugotovljeno v kazenskem postopku. Ob tem pritožbeno sodišče še pripominja, da se pravila dokazovanja in ugotavljanja dejanskega stanja v kazenskem in civilnem postopku pomembno razlikujejo.

6.Sodišče prve stopnje se je pravilno sklicevalo na sodbo VSRS II Ips 343/2013 dne 5. 11. 2015, ki obravnava povsem primerljivo dejansko stanje, in svoje stališče obširno utemelji tudi s stališči pravne teorije. Pritožnik to sodbo večkrat citira, vendar le parcialno in v delih, za katere meni, da so mu v korist, medtem ko bistveni del obrazložitve spregleda.

7.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je citirana zadeva VSRS specifična, ker je šlo za kaznivo dejanje kršitve spolne nedotakljivosti mladoletne osebe; ni bistveno kaznivo dejanje, temveč so bistvene pravne okoliščine zadeve, ki pa so s tu obravnavano zadevo v celoti primerljive: tudi v zadevi VSRS je bil tožnik pravnomočno obsojen v kazenskem postopku, nato pa je v pravdi skušal dokazati, da naj bi mati oškodovanke v kazenskem postopku lagala. Zaključek sodišča prve stopnje, da takšna tožba ni dopustna, ker bi bilo s tem poseženo v ustavno načelo prirejenosti sodnih postopkov, je pravilen. Sodišče prve stopnje torej tožbe ni zavrglo iz razloga pravnomočno razsojene stvari, temveč zato, ker je tožba iz zgoraj pojasnjenih razlogov nedopustna.

8.Neutemeljene so (sicer le navržene in posplošene) pritožbene navedbe o kršitvah različnih procesnih in ustavnih pravic; prav nasprotno, če bi sodišče prve stopnje tožbo dopustilo, bi s tem kršilo ustavno načelo pravnomočnosti (158. člen Ustave RS) in načelo prirejenosti postopkov.

9.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe o zmotno ugotovljenem dejanskem stanju, saj sodišče prve stopnje dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo (ugotavljanje dejanskega stanja je stvar meritornega odločanja o zadevi), temveč je le procesno presodilo dopustnost tožbe, kar je ena od procesnih predpostavk, na katere mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti. To presojo pa je opravilo pravilno.

10.Ker niso podani niti uradoma upoštevni niti izrecno zatrjevani pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

-------------------------------

1Uradni list RS, št. 73/2007 - UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 319 Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 158

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.