Jedro

Za takšno vlogo je bistveno, kdaj se šteje, da je bila izročena sodišču, okoliščina kako sodišče posluje, pa je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča, ki za stranke ne more imeti škodljivih posledic.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne istemu sodišču v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma citiranim sklepom pod I odločilo, da se izvršilni postopki opr. št. In 253/2012, In 228/2014, In 30/2014, In 19/2014, In 20/2014 in VL 61865/2014, ustavijo v delu, ki se nanašajo na nepremičnine parc. št. 1013/6, 1013/31, 1013/33, 1013/34, 1013/35, 1020/24, vse k.o. L.D.P., pod II pa zavrglo predlog upnika za odlog izvršbe.

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje prva upnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb postopka. V pritožbenem predlogu se zavzema za spremembo izpodbijanega sklepa v smeri ugoditve predlogu za odlog izvršbe, priznanje nastalih stroškov ter preklic II. javne dražbe, podredno za njegovo razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje, oboje s stroškovno posledico za dolžnika. Sklicuje se na drugi odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki določa, da če se vloga pošlje po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Izpostavi, da je vlogo s predlogom za odlog izvršbe ter preklic II. javne dražbe poslala pravočasno, in sicer dne 21. 3. 2016, katero je pošta sprejela istega dne ob 16.49 uri s pošiljko priporočeno s povratnico AR, prvostopenjsko sodišče pa jo je prejelo pravočasno 22. 3. 2016. Zatrjuje, da izpodbijani sklep glede na določbe ZPP o pravočasnosti predlogov nima razumne pravne obrazložitve in da organizacija naslovnega sodišča glede razdelitve pošte po oddelkih nima in ne sme imeti vpliva na pravočasnost oziroma nepravočasnost vloženih vlog. Ker je bila vloga pravočasno vročena in izročena, hkrati pa je bil predlog za odlog izvršbe utemeljen, kar ugotavlja že sodišče samo, je izpodbijani sklep nepravilen in nezakonit. Nadalje opozori, da sodišče še ni odločilo o priglašenih nadaljnjih izvršilnih stroških v zvezi s plačilom sodne takse.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je s smiselno uporabo drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da je na predlog upnikov za dne 22. 3. 2016 razpisalo narok za drugo prodajo nepremičnin, katerega je tudi opravilo. Ker na naroku ni bilo zainteresiranih kupcev, kar pomeni da nepremičnin ni bilo mogoče prodati niti za polovico njihove vrednosti, je z izpodbijanim sklepom po drugem odstavku 194. člena ZIZ izvršbo na nepremičnine parc. št. 1013/6, 1013/31, 1013/33, 1013/34, 1013/35, 1020/24, vse k.o. L.D.P., ustavilo (I. točka izreka). Pri tem je štelo, da ker je prejelo predlog upnika za preklic naroka in odlog izvršbe na nepremičnine 22. 3. 2016 šele po opravljenem naroku, da je takšna vloga prepozna. Ocenilo je, da četudi je predlog za odlog izvršbe popoln, ta sedaj ni več smiseln niti mogoč, saj so nastali pogoji za ustavitev izvršbe na nepremičnine, kakor hitro je bil zaključen narok, zato ga je zavrglo (II. točka izreka).

- Povzetim razlogom sodišča prve stopnje glede na pritožbena izvajanja prve upnice ter določbe ZPP in ZIZ ne gre slediti.

6. Po prvem odstavku 112. člena ZPP se vloga vezana na rok šteje za pravočasno, če je izročena pristojnemu sodišču, preden se rok izteče. Če se pošlje vloga po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena (drugi odstavek 112. člena ZPP).

7. Tako pri odločanju o pravočasnosti vloge prve upnice za odlog izvršbe ter preklic naroka za drugo javno dražbo nepremičnin dolžnika ob dejstvu, da je ta bila poslana priporočeno po pošti, v nasprotju s stališčem sodišča prve stopnje, ni pomembno, kdaj je sodišče prejelo upničino vlogo v pisarno nepremičninske izvršbe. Izhajajoč iz odločitev Vrhovnega sodišča Republike Slovenije(1) je za takšno vlogo bistveno, kdaj se šteje, da je bila izročena sodišču, okoliščina kako sodišče posluje, pa je stvar notranje organizacije administrativnega dela sodišča, ki za stranke ne more imeti škodljivih posledic. Glede na povratnico, ki jo je prva upnica priložila k pritožbi, je ugotoviti, da je predlog za odlog izvršbe in preklic naroka za drugo javno dražbo poslala priporočeno po pošti že 21. 3. 2016, torej dan pred razpisanim datumom za opravo druge javne dražbe za prodajo nepremičnin. Čeprav je upničina vloga, kar sicer pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, v pisarno nepremičninske izvršbe prispela po zaključenem naroku, je ključno, da je bila vloga priporočeno po pošti poslana že dan pred tem, torej v nasprotju z zaključkom sodišča prve stopnje, pravočasno.

8. Po pojasnjenem je sodišče prve stopnje, na kar v pritožbi utemeljeno opozarja prva upnica, zmotno uporabilo določbo 112. člena ZPP, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

9. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu (tudi) ugotovilo, da je upničin predlog za odlog izvršbe izpolnjeval vse zahtevane pogoje po 72. členu ZIZ, kar ob zgoraj pojasnjenem zaključku, da je bil predlog za preklic druge javne dražbe in odlog izvršbe pravočasen, po oceni pritožbenega sodišča pomeni, da je to vplivalo na pravilnost dražbe, katere neuspešnost je pripeljala do ustavitve izvršbe na nepremičnine (I. točka izreka). Čeprav sam predlog za odlog izvršbe še ne zadrži postopka, njegovo zadržanje lahko povzroči le morebitna izdaja odločbe sodišča, pa je v obravnavanem primeru potrebno upoštevati tudi interes prve upnice kot predlagateljice postopka izvršbe, da se narok za drugo prodajo nepremičnin prekliče. Kot je navedla v svojem predlogu z dne 21. 3. 2016 so bila v teku aktivna pogajanja s potencialnimi kupci dolžnikovih nepremičnin z namenom maksimiziranja prodajne cene teh nepremičnin ter tako čim večjega poplačila njenih terjatev v vodilni in pristopljenih zadevah drugih upnikov.

10. Glede na obrazložitev izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev o zavrženju predloga za odlog izvršbe kot prepoznega, na zaključek, da so podani pogoji za ustavitev izvršbe po drugem odstavku 194. člena ZIZ, zato se v posledici razveljavitve te odločitve iz zgoraj navedenih razlogov, razveljavi tudi odločitev o zavrženju predloga za odlog izvršbe (II. točka izreka izpodbijanega sklepa).

11. Zaradi navedene bistvene kršitve določb postopka je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi prve upnice ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločanje. V ponovljenem postopku naj sodišče izhajajoč iz zgoraj povzetih določb ZPP v povezavi z določbami ZIZ, ponovno oceni, ali so (še) izpolnjeni pogoji za odlog izvršbe po 72. členu ZIZ upoštevajoč, da je bil predlagan le do 30. septembra 2016, v kolikor niso več, pa odloči, ali je mogoče predlog prve upnice z dne 21. 3. 2016 obravnavati tudi kot predlog za (novo) drugo prodajo nepremičnin oziroma jo pozove, da v nadaljevanju ustrezno postopa. Ob ponovnem odločanju o predlogu za odlog izvršbe naj odloči tudi o priglašenih stroških prve upnice.

12. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, ker jih prva upnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1) : Glej sklep VSRS II Ips 69/2004 z dne 13. 10. 2004 in II Ips 622/2007 z dne 12. 9. 2008;