Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pri odločanju se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že delno plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče.
Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nasprotne udeleženke L.K. z dne 6.6.2011 zavrnilo kot neutemeljenega in potrdilo sklep Dn 1. Zoper sklep se pritožuje nasprotna udeleženka. Navaja, da bi moral biti znesek hipoteke 5.137,82 EUR zmanjšan za že odpisani del terjatev upnikom, saj ji je banka zaplenila denarna sredstva in plačala upnikom znesek 1.567,82 EUR. Pritožuje se tudi, ker odvetniški družbi ne zaupa ter v nadaljevanju navaja, kako se ji je v sodnem procesu godila krivica. Na koncu prosi za pobot terjatev in obveznosti po medsebojnem dolžniškoupniškem razmerju.
Pritožba ni utemeljena.
Zemljiškoknjižno sodišče je na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki je dovolilo izvršbo na nepremičnino in priloženega sklepa o izvršbi skupaj s predlogom za izvršbo, po uradni dolžnosti odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi ter vknjižbi hipoteke (prvi odstavek 86. člena in 88. člen Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Zemljiškoknjižni postopek je formalen, saj v njem zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiško knjigo (124. člen ZZK-1). Pri odločanju o vpisih, o katerih odloča po uradni dolžnosti, je dolžno zemljiškoknjižno sodišče preverjati pogoje iz 2. do 5. točke prvega odstavka 148. člena ZZK-1 (drugi odstavek 148. člena ZZK-1). Zemljiškoknjižno sodišče je pravilno presodilo in obrazložilo, da so pogoji za zaznambo izvršbe po zgoraj citiranih določilih podani, saj so potrebne listine predložene in stanje v zemljiški knjigi omogoča izpodbijani vpis.
Pri odločanju pa se zemljiškoknjižno sodišče ne sme spuščati v morebitno dejstvo že delno plačanega dolga, saj je za odločanje o teh vprašanjih pristojno izvršilno sodišče. Pritožbene trditve, da je dolg po sklepu o izvršbi delno že plačan, so torej v tem postopku neupoštevne. Če bo dolžnica v izvršilnem postopku dosegla, da bo sodišče izvršilni postopek zaradi plačila terjatve (oziroma zaradi umika predloga s strani upnice) ustavilo, pa bo zemljiškoknjižno sodišče v skladu z 90. členom ZZK-1, na podlagi obvestila izvršilnega sodišča po uradni dolžnosti dovolilo izbris zaznambe izvršbe ter izbris hipoteke, ki je bila vknjižena z izpodbijanim sklepom. Prav tako so v tem zemljiškoknjižnem postopku neupoštevne ostale pritožbene navedbe glede krivic, ki naj bi se pritožnici zgodile in glede uveljavljanja pobota terjatev.
Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).