Jedro

Pravni učinki izpodbijanega sklepa na dan odločanja o tožnikovi tožbi so nedvomno že prenehali, kar pomeni, da v tožnikov pravni položaj izpodbijani sklep nedvomno (več) ne posega. V takem položaju pa si tožnik v upravnem sporu z izpodbojno tožbo, v kateri je predlagana odprava izpodbijanega sklepa, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Odprava namreč pomeni vzpostavitev stanja pred izdajo upravnega akta in možnost ponovitve upravnega postopka oziroma ponovnega odločanja pred pristojnim organom, kar pa ni več mogoče za odločbo (in posledično izpodbijani sklep), izdano za določeno časovno obdobje, ki je že poteklo. Če bi sodišče v takem primeru odpravilo izpodbijani sklep in ga v ponoven postopek vrnilo organu, ki je akt izdal, bi odločalo o pravnem razmerju, ki ne obstaja več. Sodišče še pripominja, da tožnik ni uveljavljal zahtevka na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta.

Izrek

I.Tožba se zavrže.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Povzetek ravnateljičine odločbe

1.Ravnateljica je na podlagi drugega odstavka 7. člena Pravilnika o šolskem redu v srednjih šolah (v nadaljevanju Pravilnik) ter 32. in 38. člena Šolskih pravil Srednje šole Črnomelj (v nadaljevanju Šolska pravila) v zvezi s 56.a členom Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju (v nadaljevanju ZPSI-1), tožnika do konca šolskega leta 2024/2025 izključila iz šole zaradi kršitve iz prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-11.

2.V obrazložitvi se ravnateljica sklicuje na drugi odstavek 7. člena Pravilnika, po katerem je za uvedbo in vodenje postopka vzgojnega ukrepanja ter izrek vzgojnega ukrepa za kršitve, za katere se lahko izreče izključitev iz šole, pristojen ravnatelj. Po šestem odstavka 7. člena Pravilnika se pri izbiri ukrepa upoštevajo teža kršitve, odgovornost dijaka za kršitev, osebnostna zrelost dijaka, nagibi, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, druge okoliščine, pomembne za ukrepanje in možne posledice ukrepanja. Po 32. členu Šolskih pravil se lahko dijaka zaradi najtežjih kršitev izključi iz šole.

3.Ravnateljica uvodoma izpostavlja zapisnik z dne 20. 11. 2024, iz katerega je razvidno, da je tega dne med 4. šolsko uro na hodniku srečala tri dijake razreda A., ki niso bili pri pouku. Tožnik je pojasnil, da jih je učiteljica ... poslala iz razreda zaradi motenja pouka z glasnim predvajanjem glasbe in pri tem izrekla žaljive besede: "Cigani ste za ciganarijo". Zaradi razjasnitve dogodka se je ravnateljica v razredu pogovorila z dijaki ter poskušala vzpostaviti dialog o šolskih pravilih in pomenu spoštovanja. V tem času se je tožnik vedel agresivno, saj je proti učiteljici poskušal vreči stol, kar je bilo preprečeno s pravočasnim posredovanjem ravnateljice. Učiteljica je pojasnila, da je bil tožnik opozorjen zaradi motenja pouka in da so jo okoliščine privedle do neprimernega odziva. Pred razredom se je opravičila, vendar dijaki opravičila niso sprejeli. Zaradi zaostrene situacije ji je bilo odrejeno, naj zapusti razred, ravnateljica pa je nadaljevala pogovor z dijaki o posledicah neprimernega vedenja in pomenu spoštovanja šolskih pravil.

4.Iz naslednjega zapisnika z istega dne izhaja, da je tega dne ob 12.10. uri v učilnico, kjer je potekal pogovor z dijaki razreda A., vstopil učitelj B. B. (učitelj) in pojasnil, da je prišel po dijake, saj se je pričela njegova učna ura, vendar jih v svoji učilnici ni našel. Ko je vstopil in vljudno vprašal, kaj se dogaja, so dijaki ostali tiho, nato pa se je eden izmed dijakov oglasil z vprašanjem: "Kdo si pa ti?" Učitelj je pristopil k dijaku in umirjeno pojasnil, da je njihov učitelj ter da pričakuje spoštovanje. Tožnik ga je nato odrinil. Zaradi incidenta je bilo nemudoma posredovano, vpletene so ločili, učitelja pospremili iz razreda, dijaka pa zadržali v učilnici. Zaradi zaskrbljenosti za varnost vseh vpletenih in negotovosti glede umiritve situacije so bili obveščeni pristojni organi, vključno s policijo, ki je izvedla uradne razgovore. Ravnateljica je opravila pogovor z učiteljem, ki je potrdil potek dogodkov in pojasnil, da je tožnik sprožil fizični stik.

5.Zapisnik z dne 21. 11. 2024 se nanaša na razgovor ravnateljice s tožnikom v zvezi z dogodkom pri pouku .... Tožnik je izjavil, da ga je učiteljica obtožila, da je med uro predvajal glasbo. Ker nered ni prenehal, je učiteljica razredu napovedala, da bodo vsi dijaki dobili neopravičeno uro. Po tem so dijak in še dva sošolca zapustili razred, ostali dijaki pa so ostali pri pouku. Ob njihovem odhodu je učiteljica izrekla besede: "Cigani ste za ciganarijo". Tožnik je priznal, da njegovo ravnanje ni bilo pravilno. Zaradi incidenta mu je bila izrečena ustna prepoved prisotnosti pri pouku, še isti dan pa je bil izdan Sklep o prepovedi prisotnosti pri pouku do konca vzgojnega postopka.

6.Izjava učitelja v razgovoru z ravnateljico je vsebovana v zapisniku z dne 27. 11. 2024. Med poukom v učilnici strojništva (C.) je učitelj okoli 11.40 ure zaslišal glasno ropotanje iz zgornje učilnice, kot bi se prevrnil stol ali miza. Po zaključku ure je učitelj nadaljeval pouk matematike v učilnici D. Ker ob 12.10 uri dijakov razreda A. še ni bilo pri pouku, je učitelj ob preverjanju razlogov za odsotnost vstopil v učilnico E., kjer je potekala razprava z ravnateljico o uporabi telefona pri prejšnji uri. Med pogovorom ga je dijak začel nagovarjati z glasnim vprašanjem: "Kdo si ti in kaj si ti, da boš ti meni govoril, kaj bom jaz delal?". Učitelj je pojasnil, da je njegov profesor .... Tožnik je vprašanje ponovil s povzdignjenim glasom in ni upošteval učiteljeve zahteve, naj zapusti razred. Nato je z obema rokama odrinil učitelja, ki se je opotekel. Učitelj je pripomnil: "Tako to ne bo šlo", nakar so dijaki A. posredovali ter učitelja ločili od tožnika in ga pospremili iz učilnice. Učitelj je ob izhodu zahteval, da se pokliče policijo. Do njenega prihoda so dijaki učitelja zadržali v učilnici D., da bi preprečili nadaljnje konflikte. Po prihodu policije je učitelj podal svojo izjavo o dogodku.

7.Kot je razvidno iz listinske dokumentacije z naslovom "seznanitev in poziv-starši" z dne 25. 11. 2024, sta bila tožnikova starša seznanjena z navedenima dogodkoma, torej s tožnikovim ustnim in fizičnim nasilnim vedenjem do učiteljice in učitelja. Pri uri ... je bil tožnik verbalno nasilen do učiteljice in je vanjo dvakrat poskušal vreči stol. V času odmora in med uro ... pa je bil verbalno nasilen do učitelja in ga je tudi fizično odrinil. Oba incidenta predstavljata resno kršitev šolskih pravil z elementi ogrožanja življenja in zdravja zaposlenih, zato je šola skladno s 56.a členom ZPSI-1 začela postopek vzgojnega ukrepa in tožniku do zaključka postopka prepovedala prisotnost pri pouku zaradi zagotavljanja varnosti in nemotenega poteka pouka. Starša sta bila obveščena, da imata pravico sodelovati v postopku, posredovati izjavo o vseh okoliščinah in sodelovati na razgovoru z ravnateljico.

8.Tožnikova seznanitev z navedenima dogodkoma izhaja iz listinske dokumentacije z naslovom "seznanitev in poziv-Tim" z dne 25. 11. 2024. Tožnik je bil obveščen, da ima pravico do izjave o vseh okoliščinah in dejstvih, pomembnih za odločitev, pri čemer lahko v postopku na njegovo željo sodeluje strokovni delavec šole ali druga polnoletna oseba, ki ji zaupa.

9.Iz listinske dokumentacije z dne 18. 12. 2024 je razvidno, da je tožnik 20. 11. 2024 med incidentom pokazal nasilno vedenje, ko je prijel stol in grozil, da ga bo vrgel v učiteljico. Morebitno poškodbo je preprečilo posredovanje sošolca, ki se je postavil med tožnika in učiteljico, saj je tožnik stol nato vrgel na tla. Učiteljica je nameravala poklicati policijo, vendar jo je ravnateljica pozvala, naj se stanje najprej poskuša umiriti. Tožnik se je ponovno razjezil in spet prijel stol, vendar so njegovi sošolci preprečili, da bi storil kakršno koli nasilno dejanje. Ravnateljica je tožnika pozvala, naj zapusti učilnico, česar ni želel storiti. Zaradi napete situacije je ravnateljica prosila učiteljico, naj zapusti prostor. Učiteljica je vzela svoje osebne stvari in z ravnateljico odšla v sosednjo učilnico, dijaki pa so medtem ostali brez nadzora.

10.Kot je razvidno iz pisnega mnenja razrednika z dne 16. 12. 2024, je tožnik v zadnjem obdobju izkazoval vedenje, ki je v nasprotju s šolskimi pravili in normami. Redno je zamujal na pouk, ni kazal interesa za izobraževanje, ni sodeloval pri pouku ali upošteval navodil učiteljev, ni nosil potrebnih pripomočkov, med poukom je motil učitelje in sošolce, "zavajal fokus učnih ur" s komentarji ter se redno izogibal preverjanjem znanja, saj se je v dveh mesecih udeležil le enega ocenjevanja od dvanajstih. Z učitelji je komuniciral neprimerno in nespoštljivo. Do sošolcev je bil pogosto netoleranten, ob nestrinjanju ali različnih mnenjih se je nad njimi znašal verbalno. Zaznane so bile tudi grožnje sošolcem. Kljub več opozorilom in izvedenim vzgojnim ukrepom se njegovo vedenje ni izboljšalo. Tožniku so bili izrečeni naslednji ukrepi: ustni opomin zaradi neprimernega vedenja, pisni opomin zaradi neopravičenih ur (8. 10. 2024) in ukor razrednika zaradi neopravičenih ur (18. 10. 2024).

11.Kljub ukrepom tožnik ni pokazal spremembe v vedenju, kar negativno vpliva na delovno in učno klimo v razredu ter krši pravice drugih dijakov in zaposlenih na šoli. Tožniku so bile ponujene možnosti podpore, vključno s pomočjo svetovalne službe in dodatnimi pogovori z učitelji, vendar ni želel sodelovati.

12.Svetovalna delavka je v mnenju z dne 17. 12. 2024 zapisala, da je bil tožnik udeležen v incidentu 20. 11. 2024, ki je kompleksen in ima dva dela, vključeval je tudi prisotnost ravnateljice in policistov. Po prvem delu incidenta je ravnateljica poskušala tožnika odpeljati v pisarno na miren pogovor, vendar ni upošteval njenih navodil. Incident se je nato še stopnjeval. Tožnik je med pogovorom večkrat izrazil nezadovoljstvo, da bo on edini kaznovan, pri čemer ni pokazal sposobnosti, da bi razumel situacijo z druge perspektive ali prevzel odgovornost za svoja dejanja. Dne 3. 12. 2024 je bil opravljen pogovor s starši, ravnateljico in tožnikom, v katerem so starši in tožnik sicer sodelovali, vendar vztrajali, da izključitev ni sprejemljiva in menili, da ni šlo za hujšo kršitev šolskih pravil. V tem obdobju je tožnik prejel 27 neopravičenih ur, prav tako so učitelji večkrat poročali o njegovem motenju pouka pri različnih predmetih.

13.V zapisniku o dne 6. 12. 2024 opravljenem razgovoru med ravnateljico ter tožnikom in njegovimi starši, je ravnateljica je uvodoma predstavila namen razgovora, se tožniku in staršem opravičila za neprimerne besede učiteljice ter povzela potek incidenta. Poudarila je, da za drugi del incidenta ni opravičila, saj tožnik kljub več opozorilom ni upošteval njenega poziva, da odide z njo v pisarno, kjer bi se umiril in pogovoril. Zaradi tega je prišlo do stopnjevanja dogodka, kar predstavlja hujšo kršitev šolskih pravil, ki lahko v skladu s Pravilnikom vodi do izključitve iz šole. Ravnateljica je tožniku in staršem ponudila tudi možnost izpisa iz šole. Oče je ob omembi te možnosti večkrat prekinil ravnateljico ter izrazil nasprotovanje, pri čemer je poudaril, da bo o dogodku obvestil župana in novinarje. Tožnikova mati je v odzivu na drugi del incidenta izpostavila učiteljevo ravnanje, nakar ji je ravnateljica pojasnila, da je policija opravila razgovore in sestavila zapisnik, ki ga lahko dobijo na policijski postaji. Oče je poudarjal, da mora tožnik dobiti še eno priložnost. Ravnateljica je tožniku in staršem dogodek poskušala razložiti z več vidikov, tudi z vidika zagotavljanja varnosti vseh dijakov in zaposlenih na šoli. Pojasnila je tudi potek vzgojnega postopka ter izpostavila, da je treba spoštovati pravila šole. Tožnik se je opravičil za svoja dejanja, vendar je ves čas vztrajal, da so bila posledica neprimernega ravnanja učiteljice in učitelja. Ravnateljica je tožnika opozorila na primernost načina in vsebine govora med razgovorom. Oče je večkrat ponovil, da izključitev iz šole zanje ni sprejemljiva, da se da tožniku še ena priložnost in da se mora dogodek zaključiti z medsebojnim opravičilom. Ravnateljica je tožniku pojasnila, da mora v času prepovedi prisotnosti pri pouku sam poskrbeti za zapiske in predelavo snovi.

14.Iz mnenja razredne skupnosti, ki je bilo ravnateljici posredovano dne 18. 12. 2024, izhaja, da se dijaki ne strinjajo z izjavo profesorice in tožnikovim ravnanjem. Iz mnenja učiteljskega zbora o izključitvi tožnika z dne 20. 12. 2024 je razvidno, da je ravnateljica podala predlog o izključitvi tožnika. Komisija v tričlanski sestavi je o tem izvedla tajno glasovanje na podlagi 38. člena Šolskih pravil. Od 32 strokovnih delavcev, ki sestavljajo učiteljski zbor, jih je za izključitev glasovalo 23, kar pomeni, da je učiteljski zbor z absolutno večino podal pozitivno mnenje o izključitvi tožnika.

15.Iz nadaljnje obrazložite je razvidno, da je ravnateljica pri odločanju o izključitvi upoštevala okoliščine dogodkov, težo in naravo kršitev ter posledice, ki jih ima takšno ravnanje za varnost, učni proces in delovno klimo v šoli. Tožnik je namreč 20. 11. 2024 v dveh incidentih izkazal verbalno in fizično nasilje, ki vključujeta grožnjo varnosti učiteljev in sošolcev. Pri uri angleščine je dvakrat prijel stol z namenom, da ga vrže v učiteljico in s tem neposredno ogrozi njeno varnost. Dogodek je stopnjeval z zavrnitvijo navodil ravnateljice, da zapusti razred in se umiri v pisarni, kar je povzročilo nadaljnje stopnjevanje dogodka in resno motnjo v učnem procesu. Med drugim incidentom je bil tožnik verbalno nasilen in je fizično odrinil učitelja. Oba incidenta predstavljata najtežjo kršitev šolskih pravil, opredeljeno v 32. členu Šolskih pravil in prvem odstavku 56.a člena ZPSI-1, ki omogoča izključitev iz šole zaradi ogrožanja življenja ali zdravja drugih.

16.Učiteljica je zaradi tožnikovega fizičnega nasilja od dogodka dalje v bolniškem staležu, kar potrjuje resnost incidenta in kaže na neposredne negativne posledice tožnikovega ravnanja na zdravje in dobrobit zaposlenih. Tožnik je bil predhodno večkrat opozorjen zaradi svojega neprimernega vedenja, vključno z ustnim in pisnim opominom ter ukorom razrednika. Kljub ukrepom in ponujeni podpori, kot so pogovori s svetovalno službo in učitelji, ni pokazal izboljšanja vedenja ali pripravljenosti na sodelovanje. Njegovo ravnanje je bilo že pred incidentom moteče za učni proces in razredno klimo.

1.Tožnikovo opravičilo ne odtehta resnosti in posledic incidentov. V postopku ni izjavil, da se bo v bodoče vzdržal takšnih ravnanj in drugih kršitev šolskih pravil, poleg tega je izkazal pomanjkanje sposobnosti prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja, ki jih je opravičeval kot posledico ravnanj učiteljev. Prošnja staršev, da se izključitev ne izvede, je bila prav tako skrbno pretehtana, vendar ne odpravlja dejstva, da tožnikova dejanja predstavljajo resno grožnjo varnosti v šoli in posegajo v pravice drugih dijakov in zaposlenih. Tožnikove kršitve se stopnjujejo in so vedno težje, predhodni milejši vzgojni ukrepi pa niso bili učinkoviti. Zaradi navedenega ne gre pričakovati, da bi se tožnik v bodoče vzdržal najtežjih kršitev. Ravnatelj mora zagotoviti varno in spodbudno učno okolje za vse dijake in zaposlene. Če bi tožnik kljub tako resnim kršitvam ostal na šoli, bi to ogrozilo varnost šolskega okolja in poslalo neprimeren signal drugim dijakom, da takšno vedenje ne bo imelo resnih posledic, kar pa bi lahko spodkopalo disciplino in spoštovanje šolskih pravil.

2.Učiteljica je sicer uporabila neprimerne besede, kar bi pri tožniku lahko povzročilo nelagodje, vendar je bilo njegovo agresivno ravnanje nesorazmerno in neopravičljivo. Tožnik bi lahko domnevno neprimerno učiteljičino ravnanje prijavil vodstvu šole ali uporabil druge predvidene poti za reševanje nesoglasij. Namesto tega se je odločil za agresiven odziv, ki je v nasprotju s Šolskimi pravili. Poleg tega tožnikovo vedenje ni omejeno le na navedeni dogodek, saj je v nadaljevanju prišlo do dodatnega incidenta, v katerem je tožnik brez provokacije fizično odrinil drugega učitelja. Ta dogodek potrjuje vzorec agresivnega vedenja, ki ga ni mogoče pripisati le vplivu prejšnjega incidenta z učiteljico.

3.V skladu z načelom doslednosti in zagotavljanjem varnega šolskega okolja za vse udeležence ravnateljica ugotavlja, da tovrstno vedenje ni sprejemljivo in terja ustrezne ukrepe. Tožnikovo ravnanje, ki vključuje tako verbalno kot fizično agresijo, predstavlja resno in večkratno kršitev šolskega reda. Oba incidenta kažeta na vzorec vedenja, ki je v nasprotju z vrednotami in pravili šole, ter ogroža varnost in dostojanstvo drugih udeležencev. Izpostaviti je treba, da je tožnik star več kot 14 let, torej je pravno odgovoren za svoja dejanja, kar pomeni, da se od njega pričakuje višja stopnja zrelosti in odgovornosti pri ravnanju v šolskem prostoru in širše. Njegova dejanja imajo lahko kazenske ali prekrškovne posledice.

Povzetek odločbe Sveta zavoda

4.Svet zavoda je zavrnil pritožbo zoper odločbo ravnateljice.

5.V obrazložitvi je Svet zavoda najprej presojal dejansko stanje v zvezi s prvim dogodkom. Menil je, da predložene listine ne potrjujejo pritožbenih navedb, da je profesorica pred celim razredom žalila tožnika zaradi njegove narodnosti, da je bil kolektivno obtožen, da je v razredu predvajal glasbo in da je bil zato poslan iz razreda, sicer bi dobil neupravičeno uro.

6.Iz profesoričinega opisa dogodka ter izjav tožnika in ravnateljice, torej neposredno vpletenih oseb, izhaja, da je profesorica med spraševanjem slišala glasbo in ugotovila, da ima nekdo prižgan telefon. Ob profesoričinem opozorilu je glasba potihnila, nato pa se je s predvajanjem nadaljevalo, ob opozorilu ponovno prekinilo, kar se je ponovilo trikrat ali štirikrat. Profesorica ni vedela, kdo predvaja glasbo in moti pouk, zato je pozvala dijake, naj ji to povejo, ali pa naj odgovorni sam odide iz učilnice in dobi neopravičeno uro. Ker tega nihče od dijakov ni želel povedati, tisti, ki je predvajal glasbo, pa se ni javil, je profesorica zagrozila, da bodo vsi dobili neopravičene ure. Na to opozorilo so vstali trije dijaki, med njimi tudi tožnik, in prostovoljno odšli iz učilnice. Ker so bili pri tem glasni ter ropotaje odprli in zaprli vrata in vpili po hodniku, je profesorica šla za njimi in jim rekla "cigani ste za ciganarijo".

7.Kot je razvidno iz profesoričine izjave z dne 18. 12. 2024, so ji ostali dijaki na njeno vprašanje, kdo je predvajal glasbo, odgovorili, da tožnik. Iz ravnateljičinega opisa dogodka z dne 20. 11. 2024 izhaja, da je na hodniku slišala glasno govorjenje in nato srečala tri dijake, ki niso bili pri pouku. Tožnik ji je povedal, da jih je profesorica poslala iz razreda, ker so motili pouk s predvajanjem glasbe, in jo vprašal, ali sme učiteljica izrekati navedene žaljive besede. Nato se je ravnateljica v razredu z navedenimi in ostalimi dijaki pogovarjala dogodku, očitno zato, ker so bili omenjeni trije dijaki mirni in tožnik kljub nedopustnim profesoričinim besedam ni kazal znakov agresivnosti. V nasprotnem primeru jih ravnateljica ne bi peljala v razred na pogovor o šolskih pravilih, ampak bi tožnika izolirala in ga odpeljala na pogovor k sebi. To potrjuje tudi navedena izjava profesorice, da so dijaki stali za ravnateljico in jo mirno poslušali, ko je ponovila šolska pravila. Kot izhaja iz zapisa dogodka ravnateljice in profesorice, se je tožnik razburil, ko je profesorica rekla, da naj bi on predvajal glasbo. Šele po tej obtožbi (kasneje se je izkazalo, da je glasbo po telefonu vrtel drug dijak) se je tožnik razburil, prijel stol in nakazal, da ga bo vrgel profesorici v zgornji del telesa. Glede na zapise dogodkov Svet zavoda ugotavlja, da sta bila profesorica in tožnik v tako majhni medsebojni razdalji, da bi stol zletel v profesorico in jo lahko huje poškodoval. To izhaja iz dejstva, da so vsi vpleteni opisali, da je tožnik stol poskušal vreči v profesorico in da je bilo zato treba posredovati. Če bi bila tožnik in profesorica na varni razdalji, posredovanje zagotovo ne bi bilo potrebno. Na to, da je bila tožnikova namera za poškodovanje resna in razumska, torej da ni šlo za dejanje v afektu, nakazuje dejstvo, da je stol v nadaljevanju brez povoda ponovno poskušal vreči v profesorico, kar je spet terjalo posredovanje sošolcev.

8.Táko stališče potrjuje tudi izjava profesorice, da po njenem mnenju tožnikov odziv ni bil le posledica izrečenih besed, ampak predvsem tega, da ga je po vrnitvi v razred obdolžila, da je predvajal glasbo. Glede na navedeno Svet zavoda zaključuje, da se je tožnik burno in agresivno odzval šele, ko ga je profesorica obdolžila, da je predvajal glasbo, kar se je zgodilo po tožnikovi vrnitvi v učilnico, ko je bil zaradi sporne profesoričine izjave že pomirjen. Zato ne drži, da je bil tožnik najprej obdolžen predvajanja glasbe, nato poslan iz razreda in hkrati ponižan zaradi svoje narodnosti.

9.Poleg tega sporna izjava ni bila namenjena osebno tožniku, ki je glede na okoliščine tudi ni mogel doživeti kot take. Na Srednji šoli F. ni evidence o etičnem poreklu dijakov, zato profesorji praviloma ne vedo, ali dijak pripada romski skupnosti. Prebivalci F. složno sobivajo z romsko skupnostjo, zato so dijaki romske narodnosti na Srednji šoli F. običajna stvar. Tožnik ni le eden izmed redkih dijakov iz romske skupnosti, ki so zaključili osnovno šolo in nadaljevali šolanje na srednji šoli. Samo v njegov razred so bili poleg tožnika vpisani še trije dijaki romske narodnosti, ki so prisostvovali dogodku in profesoričinim besedam, vendar se nobeden ni odzval nasilno in agresivno. Navedeno dodatno potrjuje ugotovitev, da do tožnikovega nasilnega in agresivnega ravnanja ni prišlo zaradi neprimerne opazke, ki bi lahko bila izraz rasne diskriminacije. Ob takih okoliščinah niti vzgojni ukrep ni diskriminatoren, ampak ustrezen in strokoven.

10.Profesorica pred sporno izjavo ni vedela, da tožnik ali drug dijak pripada romski skupnosti. To je izvedela šele, ko jo je s tem seznanila ravnateljica, ko sta po dogodku odšli iz učilnice. Zato se je profesorica vrnila v razred in se vsem dijakom, ne le tožniku, opravičila za izrečene besede, saj se je šele takrat zavedala, da je s sporno izjavo lahko prizadela tako dijake romske narodnosti kot tudi ostale v razredu. Glede na navedeno je bila sicer neprimerna izjava profesorice podana splošno in brez namena ponižati tožnika na narodnostni osnovi. Iz ravnateljičinega opisa dogodka in tožnikove izjave ne izhaja, da je tožnik razumel, da je bila sporna opazka namenjena le njemu, nasprotno, tožniku in ostalim udeleženim je bilo jasno, da je bila sporna izjava podana na splošno. Profesoričino opravičilo za izjavo so odklonili vsi dijaki in le tožnik, ki pa se je edini še naprej vedel izjemno agresivno; zato je ravnateljica prosila profesorico, naj zapusti učilnico, saj tožnik tega kljub ravnateljičinemu navodilu ni hotel storiti.

11.Glede na navedeno Svet zavoda ugotavlja, da listine v spisu in tožnikove izjave (v zadnji izjavi pred Svetom zavoda ni trdil, da je bilo njegovo ravnanje posledica tega, kar navaja pritožba) ne potrjujejo pritožbenih trditev, da je prišlo do prvega incidenta zaradi hipnega tožnikovega odziva na žaljivo profesoričino izjavo. Iz sosledja dogodkov in nadaljnjega dogajanja (drugi incident) je možno zaključiti, da je sporna izjava prej izgovor in ne vzrok za tožnikovo nasilno ravnanje.

12.Nato je Svet zavoda presojal dejansko stanje v zvezi z drugim dogodkom. Ni se strinjal s tožnikovo pritožbeno navedbo, da je prišlo do dogodka, ko se je profesor matematike po vstopu v razred začel približevati tožniku in da je le-ta odrinil profesorja šele, ko je bil (tožnik) s hrbtom pri zidu. Takšnega opisa dogodka ne potrjujejo listine v spisu in tožnikova izjava po dogodku in kasneje ob prisotnosti staršev. Zato Svet zavoda ugotavlja, da prirejene pritožbene navedbe prikazujejo tožnikovo nevarno in nekontrolirano ravnanje kot njegovo obrambo. Ko je profesorica angleščine zapustila učilnico, je ravnateljica nadaljevala pogovor z dijaki, ki so se vključno s tožnikom umirili. Kot izhaja iz ravnateljičinega opisa dogodka z dne 20. 11. 2024 in opisa dogodka profesorja matematike z dne 27.11.2024, je tožnik brez kakršnegakoli povoda, glasno in neprimerno vprašal profesorja: "Kdo pa si ti?", na profesorjev odgovor, da je njegov učitelj, pa je tožnik še enkrat glasneje rekel "Kdo pa si ti?". Tožnik ni upošteval profesorjevega navodila, naj zapusti razred, ampak je profesorja odrinil tako, da se je opotekel. Šele nato se je profesor odzval in rekel "da tako ne bo šlo", šel proti tožniku in ga prijel za rame, nakar so vskočili ostali dijaki in ravnateljica, ki so ju ločili. Potem je ravnateljica poklicala policijo, ki je vzela izjave vseh vpletenih.

13.V zvezi s tožnikovo pravico do izjave Svet zavoda poudarja, da je bila ravnateljica ves čas priča dogodku ter da je s tožnikom in njegovimi starši po dogodku opravila razgovor. Ravnateljica se je že med prvim incidentom pogovarjala s tožnikom, ga vprašala glede njegovih občutkov v zvezi z izrečenimi spornimi besedami, mu potrdila, da profesoričine besede niso primerne in v nadaljevanju zahtevala, da se profesorica za izrečene besede opraviči dijakom. Tožnik in njegovi starši so bili pisno pozvani, da se izjavijo o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so pomembni za odločitev, z njimi je bil opravljen tudi razgovor. Ob obravnavanju pritožbe pred ponovljenim postopkom so bili pooblaščenka, tožnik in njegovi starši vabljeni na sejo Sveta zavoda, da podajo dodatna pojasnila. Zato tožnikova pravica do izjave ni bila kršena.

14.Ob takih okoliščinah je ravnateljica pravilno ugotovila, da gre v primeru obeh incidentov za najtežjo kršitev šolskih pravil, ki narekujejo izključitev tožnika iz šole zaradi ogrožanja življenja in zdravja drugih. Pri izreku vzgojnega ukrepa je ravnateljica pravilno upoštevala težo kršitve, tožnikovo odgovornost, njegovo osebnostno zrelost, nagibe, zaradi katerih je storil dejanje, okoliščine, v katerih je bilo dejanje storjeno, postopnost pri ukrepanju in možne posledice ukrepanja.

15.Tožnikovo ravnanje, ko je dvakrat zaporedoma dvignil stol in ga želel vreči v profesorico, kar je terjalo posredovanje prisotnih, sicer bi prišlo do poškodbe, je dejanje, ki ogroža zdravje drugih in bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo profesorice ali težje duševne motnje. Zaradi tožnikovega ravnanja in njegove izkazane agresije se je profesoričino psihično zdravje poslabšalo in je od takrat dalje v bolniškem staležu. Iz njene izjave je razvidno, da se je šele po incidentu zavedala, kakšna agresija in nasilje tli v nekaterih dijakih in da jo je zato postalo strah. Za izrečene besede je profesorici brez dvoma žal, vendar pa Svet zavoda ne vidi logične povezave med njeno bolniško odsotnostjo in izrečenimi neprimernimi besedami, ampak se strinja z zaključkom izpodbijane odločbe, da je profesorica v bolniškem staležu zaradi dogodka in ne zato, ker bi ji čustveno stisko povzročilo lastno nesprejemljivo ravnanje (izrečene besede).

16.Tudi drugi dogodek je dejanje, ki ima lahko za posledico težjo telesno poškodbo. Zato lahko predstavlja najtežjo kršitev šolskih pravil, zaradi katere lahko pride do izključitve dijaka.

17.Glede na ugotovljeno dejansko stanje ni utemeljen pritožbeni očitek, da je do obeh izgredov prišlo zaradi profesoričine žalitve. Kot rečeno je profesorica žaljivko izrekla na splošno in je tožnik ni mogel dojeti kot njemu namenjene. Preden je s še dvema dijakoma prostovoljno zapustil razred, ga profesorica ni ničesar obdolžila. Brez posebnega razloga so se vsi trije že ob odhodu iz razreda obnašali nasilno, saj so bili glasni in loputali z vrati, kar pomeni, da tožnik ne potrebuje posebnega razloga za izražanje svoje agresije in nasprotovanje avtoriteti. Navedeno potrjuje tudi dejstvo, da je pred tem že večkrat kršil Šolska pravila, za kar so mu bili izrečeni vzgojni ukrepi. Ko je profesorica izrekla žaljivko, se tožnik ni odzval (na primer se vrnil v razred ali takoj napadel profesorico), ampak je z dijakoma ostal na hodniku, kjer jih je srečala ravnateljica. Če bi se tožnik zaradi izrečene žaljivke res počutil ponižanega, ker bi jo dojemal osebno in se zato ne bi mogel nadzorovati, bi se odzval takoj in naglo. Nasprotno, kljub izrečeni žaljivki je bil miren in se je bil o tem sposoben normalno pogovarjati z ravnateljico, v mirnem stanju se je vrnil tudi v razred. Tožnik je šele po profesoričini krivi obdolžitvi, da je predvajal glasbo, reagiral nasilno in napadalno, pri čemer s profesorico po njeni izjavi že pred tem ni imel dobrega odnosa, saj mu je dala po njegovem mnenju prenizko oceno. Ob takih okoliščinah dvakratni napad na profesorico s stolom ni bil posledica izrečene žaljivke. To potrjuje tudi drugi incident, pri katerem je do napada na profesorja prišlo brez razloga in kakršnekoli provokacije, zaradi časovne oddaljenosti od prvega dogodka pa tožnik ni bil in ni mogel biti v stanju afekta in impulzivnosti. Do tožnikove neposredne in fizične agresije je torej prišlo brez očitnega povoda, kar še toliko bolj utemeljuje izbiro izrečenega vzgojnega ukrepa.

1.Po stališču Sveta zavoda profesorica spornih besed ni izrekla zaradi žalitve ali spodbujanja k sovraštvu ali nestrpnosti, saj sploh ni vedela, da je tožnik pripadnik romske skupnosti in da so v razredu še trije pripadniki te skupnosti. Ne glede na to takšne besede ni dopustne, saj bi lahko spodbujale nestrpnost, zato je bilo profesorici izrečeno opozorilo pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Kljub pritožbenemu očitku Svet zavoda ugotavlja, da dogodka in izbira vzgojnega ukrepa niso povezani s tožnikovo pripadnostjo romski skupnosti. Glede na šolsko vzgojno politiko, ki ima ničelno toleranco do kakršnegakoli nasilja (verbalnega ali fizičnega), je Svet zavoda prepričan, da bi bil tudi drug dijak v enakih okoliščinah enako obravnavan kot tožnik.

2.Kot izhaja iz mnenja razrednika in svetovalne službe, je tožnik od vpisa v Srednjo šolo Črnomelj od oktobra 2024 dalje večkrat postopal v nasprotju s šolskimi pravili. Redno je namreč zamujal pouk, ni pokazal zanimanja za snov in sodelovanje pri predmetih, ni upošteval navodil učiteljev, s katerimi je komuniciral neprimerno in nespoštljivo, do sošolcev je bil nestrpen, če se kdo ni strinjal z njim, je bil verbalno nasilen. Zato so se tožniku od vpisa dalje izrekali vzgojni ukrepi in je očitno, da je imel težave z obnašanjem, samokontrolo in upoštevanjem navodil še pred dogodkoma dne 20. 11. 2024. Vzgojni postopki in ukrepi so oblikovani kot možni okvir odzivanja na neprimerno vedenje posameznega dijaka, saj je vzgojno delovanje šole integralni del učno vzgojnega procesa šole in hkrati predpogoj za učinkovit učni proces. Vzgojni ukrep je torej posledica kršitev šolskega reda in hkrati strokovne odločitve šole, da se ukrep izvede. Upoštevajoč navedeno in dejstvo, da je izrek vzgojnega ukrepa del vzgojnega procesa šole in strokovne odločitve, je zato pomembno, da dijaki in starši vzgojne ukrepe upoštevajo, saj so izrečeni v dijakovo korist. V tožnikovem primeru pa se kljub izrečenim vzgojnim ukrepom (ustni opomin, pisni opomin in ukor), pogovorom z učitelji in svetovalno službo ter obveščanju staršev o težavah, ni nič spremenilo, tožnik je svoje agresivno vedenje le še stopnjeval do te mere, da je fizično napadel dva profesorja.

3.Zaradi vedno težjih tožnikovih kršitev in ugotovitve, da predhodni milejši ukrepi niso učinkovali, po stališču Sveta zavoda ni pričakovati, da se bo tožnik v prihodnje vzdržal najtežjih kršitev. Ker je ravnatelj odgovoren za zagotovitev varnega in spodbudnega okolja za dijake in zaposlene, za kar ima na voljo le izrek vzgojnih ukrepov, je glede na ugotovljeno okoliščine obravnavane zadeve izbrani ukrep primeren in sorazmeren, saj se z milejšim ukrepom (na primer pogojni izrek izključitve) zasledovanega cilja ne bi dalo doseči oziroma bi bilo glede na pretekle izkušnje s tožnikom verjetneje pričakovati, da se bodo kršitve Šolskih pravil nadaljevale in stopnjevale.

4.Tožnik se je sicer opravičil in skupaj s starši izrazil željo po nadaljevanju šolanja, vendar Svet zavoda ugotavlja, da bi ne glede na tožnikove vedenjske težave, zelo verjetno prišlo do njegove izključitve že kmalu v nadaljevanju šolanja zaradi drugih kršitev Šolskih pravil, to je tožnikovih neopravičenih ur (prvi pisni opomin zaradi neopravičenih ur je prejel dne 8. 10. 2024, ukor razrednika zaradi neopravičenih ur pa že 18. 10. 2024) oziroma zaradi neizpolnjevanja učnih obveznosti (v dveh mesecih šolanja se je tožnik udeležil le enega ocenjevanja znanja od dvanajstih). Navedeno pomeni, da tožnik šolanja v nobenem primeru ne bi mogel nadaljevati in uspešno zaključiti prvi letnik. V obdobju, ko je bila izključitev izrečena le za čas vodenja postopka, tožnik ni upošteval navodil ravnateljice, da si priskrbi zapiske in doma predela snov in ni pokazal interesa za pridobivanje znanja na Srednji šoli F. Glede na nezanimanje za pridobivanje znanja in neizpolnjevanje učnih obveznosti tožnik ne bi mogel uspešno zaključiti prvega letnika srednje šole niti v primeru odprave spornega ukrepa.

Tožnikove navedbe

5.Zoper sklep Sveta zavoda je tožnik vložil tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvene kršitve določb postopka in nepopolno oziroma zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagal je odpravo izpodbijanega sklepa in priglasil sodne stroške.

6.V tožbi tožnik uvodoma povzema razloge ravnateljičine odločbe in svoje pritožbene navedbe.

7.Z nadaljnjimi tožbenimi navedbami tožnik trdi, da profesoričine izjave ne more opravičiti stališče izpodbijanega sklepa, da profesorica ni vedela, da je v razredu dijak romske narodnosti. Iz nedopustne in politično nekorektne izjave je razviden slabšalni odnos do romske skupnosti. Zato je bil tožnik zelo prizadet, "svoje pa je doprinesla še krivična obtožba za predvajanje glasbe". Profesoričine besede je cel razred sprejel izjemno negativno, saj dijaki niso privolili v njeno opravičilo. Tožnikov odziv je bil sicer buren in neprimeren, vendar pa je odločitev prestroga glede na okoliščine primera in dejstvo, da je tožnik obžaloval svoje ravnanje in da so obžalovanje izrazili tudi njegovi starši. Gre za dijaka z roba družbe, taki ljudje pa so še posebej občutljivi na žaljive izjave glede njihovega narodnostnega statusa.

Navedbe tožene stranke

8.Tožena stranka v bistvenem ponavlja razloge izpodbijanega sklepa in ravnateljičine odločbe.

K I. točki izreka:

9.Tožba ni dopustna.

10.V obravnavani zadevi je predmet presoje sklep tožene stranke, s katerim je zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo, na podlagi katere je ravnateljica tožnika za določen čas, do konca šolskega leta 2024/2025, izključila iz šole zaradi kršitve iz prve alineje prvega odstavka 56.a člena ZPSI-1.

11.V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče v upravnem sporu odloča o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnika, ter o zakonitosti drugih aktov, če tako določa zakon. Vsak, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov s tožbo v upravnem sporu, mora za to izkazati pravni interes, ki se kaže v tem, da bi morebitna ugoditev tožbi zanj pomenila izboljšanje pravnega položaja, ki ga brez vložene tožbe ne bi mogel doseči. Pravni interes mora tožnik izkazovati ves čas postopka, na njegov obstoj pa je sodišče dolžno paziti po uradni dolžnosti (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1 v zvezi z drugim odstavkom istega člena)

12.Tožnik je v tožbi postavil izpodbojni zahtevek, saj je predlagal odpravo izpodbijanega sklepa.

13.Sodišče je glede na postavljen tožbeni zahtevek ter ugotovitev, da se po 2. členu Pravilnika o šolskem koledarju v srednjih šolah šolsko leto 2024/2025 zaključi z dnem 24. 6. 2025, tožnika dne 3. 9. 2025 pozvalo, da utemelji svoj pravni interes za tožbo.

14.Tožnik je v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 17. 9. 2025, ob sklicevanju na prvi odstavek 7. člena ZUS-1 navedel, da izpodbijana odločitev o izključitvi posega v njegovo pravico do izobraževanja po 57. členu Ustave in mu povzroča resne posledice, saj je izgubil status dijaka, pravico do štipendije, subvencij in zdravstvenega zavarovanja. Z odločbo je bila prekinjena njegova karierna pot, zato predlaga njeno "razveljavitev" in vrnitev v nov postopek.

15.Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da so pravni učinki izpodbijanega sklepa na dan odločanja o tožnikovi tožbi nedvomno že prenehali, kar pomeni, da v tožnikov pravni položaj izpodbijani sklep nedvomno (več) ne posega. V takem položaju pa si tožnik v upravnem sporu z izpodbojno tožbo, v kateri je predlagana odprava izpodbijanega sklepa (prva alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Odprava namreč pomeni vzpostavitev stanja pred izdajo upravnega akta in možnost ponovitve upravnega postopka oziroma ponovnega odločanja pred pristojnim organom (četrti odstavek 64. člena ZUS-1), kar pa ni več mogoče za odločbo (in posledično izpodbijani sklep), izdano za določeno časovno obdobje, ki je že poteklo. Če bi sodišče v takem primeru odpravilo izpodbijani sklep in ga v ponoven postopek vrnilo organu, ki je akt izdal, bi odločalo o pravnem razmerju, ki ne obstaja več. Sodišče še pripominja, da tožnik ni uveljavljal zahtevka na ugotovitev nezakonitosti upravnega akta (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), čeprav bi to lahko storil tako, da bi poleg izpodbojnega že v tožbi postavil tudi ugotovitveni zahtevek (ki ni sam po sebi vsebovan v izpodbojni tožbi), ali tako, da bi zahtevek prilagodil oziroma ga dopolnil od nastanka spremenjenih okoliščin (to je od prenehanja učinkovanja izrečenega ukrepa), in sicer vse do odločitve naslovnega sodišča o tožbi. To jasno izhaja iz prakse Vrhovnega sodišča, ki je bila poznana že v času navedene spremembe okoliščin. Ker vsebina tožbenega zahtevka skladno z ustaljeno sodno prakso ni predmet materialnega-procesnega vodstva, sodišče tožnika, ki je v tem upravnem sporu zastopan po kvalificirani pooblaščenki, ni pozivalo k postavitvi takšnega zahtevka.

16.Ob takih okoliščinah tožnik ne izkazuje pravnega interesa za tožbo, zato jo je sodišče zavrglo (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1).

K II. točki izreka:

17.Odločitev o stroškovnem zahtevku tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1Glasi se: "Dijaka se lahko izključi iz šole zaradi ogrožanja svojega življenja ali zdravja oziroma življenja ali zdravja drugih, ki ima ali bi lahko imelo za posledico težjo telesno poškodbo oziroma težje duševne motnje."

2Sodišče tožbo zavrže s sklepom, če upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v tožnikovo pravico ali v njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka prvega odstavka 36. člena ZUS-1). Na razloge iz prejšnjega odstavka mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

3Pri razveljavitvi (pravilno odpravi) tožnik vztraja tudi v vlogi, ki jo je sodišče prejelo 17. 9. 2025.

4Prim. npr. sklepa Vrhovnega sodišča, I Up 16/2023 z dne 25. 5. 2023 ter I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.

5Prim. npr. sklepe Vrhovnega sodišča, I Up 234/2023 z dne 30. 11. 2023, I Up 138/2023 z dne 6. 9. 2023, I Up 16/2023 z dne 25. 5. 2023, I Up 13/2023 z dne 24. 5. 2023, I Up 36/2020 z dne 7. 1. 2020, I Up 33/2019 z dne 22. 5. 2019 ter I Up 159/2015 z dne 20. 1. 2016.