Jedro

Če je bila vdova po zavarovancu vključena v zavarovanje po 24. členu ZPIZ-92, ji do odjave iz zavarovanja ne pripada družinska pokojnina.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku (1. tč. izreka) tako, da je razveljavilo odločbi tožene stranke št. 344049555 z dne 27.9.1995 in št. P-4049555 z dne 24.1.1996 (2. tč. izreka), tožnikom priznalo pravico do družinske pokojnine po pokojnem A.A., zaradi posledic nesreče pri delu od 15.8.1995 dalje (3. tč. izreka) in toženemu zavodu naložilo, da s posebno odločbo na novo odmeri in izplačuje družinsko pokojnino v skladu s 3. tč. izreka v 30-ih dneh ter poračuna že izplačane zneske družinske pokojnine z novo odmerjeno pokojnino ob prvem nakazilu po izdaji nove odločbe (4. tč. izreka). Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačno uporabljenega materialnega prava. Predlaga njeno odpravo. Meni, da ni dovolj dokazov, da bi A.A. v prometni nesreči 14.8.1995 ob 23:01 izgubil življenje v smislu 30. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, saj kritičnega dne redna pot na delo ni bila običajna po dolžini potovanja. Sodišče je dokazni zaključek oprlo le na izpovedbe prič, ki so bili sodelavci pokojnega zavarovanca, v postopek ni pritegnilo delodajalca, ni vpogledalo s prijavo poškodbe pri delu, niti se izjava priče B. o 100 % nadomestilu plače za čas bolniškega staleža ne ujema z vsebino dopisa delodajalca z dne 9.11.1995. Sicer pa naj bi eventuelno višja družinska pokojnina od 15.8.1995 dalje pripadala le otrokoma C.C. in D.D., ne pa tudi vdovi E., ki je bila v času od 19.7.1995 do 28.8.1995 prostovoljno zavarovana na podlagi 24. člena ZPIZ in povdarja, da bi sodišče lahko meritorno odločilo tudi o višini družinske pokojnine, saj so v spisu potrebni podatki o osnovi za odmero, ki ni bila sporna oz. s tožbo ni izpodbijana. Pritožba je utemeljena. V skladnih izpovedbah prič B. P., A. R. in L.P., v katere verodostojnost ne dvomi niti pritožbeno sodišče, v povezavi z prevodom obtožnice ter overjenim prevodom načrta zasedenosti oz. razporeditve na delo od 14.8.1995 do 18.8.1995 (priloge A 4 sodnega spisa) je dovolj dejanske podlage za logično prepričljiv dokazni zaključek, da se je prometna nesreča 14.8.1995, ob 23:01, v kateri je umrl zavarovanec A.A., zgodila na redni poti med začasnim bivališčem v X. in kake tri kilometre pred delovnim mestom v rudniku. V konkretni zadevi je tako prepričljivo ugotovljen dejanski stan iz 2. odst. 30. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92, s poznejšimi spremembami; v nadaljevanju ZPIZ-92), po katerem je za poškodbo pri delu potrebno šteti tudi poškodbo, zadobljeno na redni poti od stanovanja do delovnega mesta in nazaj. Glede na kraj in čas, v katerem je prišlo do prometne nesreče in smrti zavarovanca, je pravno irelevantno, da se je zadevnega dne vračal iz T. oz., da pokojni A.A., niti ostali delavci - sopotniki in soudeleženci prometne nezgode tedaj niso imeli letnega dopusta. Opustitev vložitve prijave nesreče pri delu s strani delodajalca, pa glede na okoliščine konkretnega primera, zavarovanim družinskim članom ne more biti v škodo. V tem obsegu pritožba tožene stranke torej ni utemeljena. Utemeljena pa je pritožba v delu, ki se nanaša na datum priznane pravice do družinske pokojnine vdovi E. že od 15.8.1995 dalje, ker dejansko ni bilo upoštevano njeno zavarovanje od 19.7.1995 do 28.8.1995 na podlagi 24. člena ZPIZ, torej dejstvo, da ji do odjave iz zavarovanja, družinska pokojnina ne pripada. Tožena stranka nadalje smiselno pravilno opozarja tudi na kršitev 3. odst. 35. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/94; v nadaljevanju ZDSS). Navedeno zakonsko določbo je mogoče uporabiti le, če dejansko stanje v predsodnem postopku ni bilo pravilno in popolno ugotovljeno, ugotavljanje pred sodiščem pa bi bilo dolgotrajno ali povezano z nesorazmernimi težavami. Izpodbijana sodba cit. abstraktnega dejanskega stanu iz ZDSS ne konkretizira. Sicer pa je tudi po oceni pritožbenega sodišča mogoče v zadevi v celoti meritorno odločiti, ker je v listinskem dokaznem gradivu tožene stranke na razpolago med strankama nesporno izračunana pokojninska osnova, od katere je potrebno odmeriti pokojnino glede na ugotovljeni vzrok smrti zavarovanca, od tako ugotovljene osnove za družinsko pokojnino pa nato v skladu z 86. členom ZPIZ opraviti le še odmero v ustreznem odstotku glede na število upravičenih družinskih članov. Da bo lahko sodišče prve stopnje odpravilo nakazane pomanjkljivosti, je bilo potrebno pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo razveljaviti. V ponovljenem postopku bo ugotovilo pravilni datum, od katerega vdovi pripada pravica do družinske pokojnine, ob uporabi razpoložljivih podatkov odmerilo pokojnino, ki bi šla pokojnemu zavarovancu ob njegovi smrti zaradi posledic nesreče pri delu, ter nato v skladu s 64. v zvezi s 86. členom ZPIZ glede na število upravičenih družinskih članov še pripadajočo družinsko pokojnino. Po potrebi bo v ta namen in zaradi celovite meritorne rešitve zadeve lahko toženi stranki naložilo predložitev ustreznega računalniškega izračuna vtoževane denarne dajatve.