Jedro

ZNP-1 določa obvezno sodelovanje izvedenca geodetske stroke v postopku določitve meje. Dejstvo je, da je dokaz z izvedencem potreben in nujen, da se postopek lahko konča in prav tožnica kot predlagateljica postopka ureditve meje je tista, ki bo morala založiti predujem za izvedenca. Če predlagatelj v roku ne založi odrejenega zneska, se šteje, da je predlog umaknil, če zakon ne določa drugače. V zadevi pa ostaja odprto vprašanje, kdaj konkretno se bo dokaz z izvedencem izvedel in kdaj bo sodišče naložilo plačilo predujma za izvedenca. Ne gre torej za vprašanje ali, pač pa kdaj. Od trenutka ko sodišče naloži plačilo predujma nastane za tožnico obveznost s finančnimi posledicami. In v tem trenutku je toženka dolžna preverjati, ali so izpolnjeni, poleg vsebinskih, tudi finančni pogoji za dodelitev BPP. Treba je namreč gledati tudi namen dodeljevanja BPP, ki je v tem, da se osebi, upoštevajoč njen socialni in materialni položaj, zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva. Zato je prav, da se pogoje za dodelitev BPP preverja takrat, ko nastane konkretna situacija, ki terja dodelitev BPP, ne pa da se BPP dodeljuje "na zalogo".

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Z izpodbijano odločbo je toženka odločila, da se prošnja tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) z dne 3. 5. 2024 zavrne.

2.Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je tožnica vložila prošnjo za dodelitev BPP v obsegu oprostitve plačila stroškov sodega postopka - predujma za izdelavo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca gradbene (pravilno geodetske, opomba sodišča) stroke v nepravdni zadevi N 44/2024 zaradi ureditve meje, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Novem mestu. Toženka je v postopku izdaje izpodbijane odločbe vpogledala v sodni spis N 44/2024 in ugotovila, da tožnica v nepravdnem postopku zaradi ureditve meje nastopa kot predlagateljica. V zadevi je bila že opravljena mejna obravnava, na kateri je bila meja predlagana tako, da bi potekala po novi razširjeni fasadi, s čimer pa se tožnica ni strinjala in podaja drugačen predlog glede ureditve meje. Toženka še ugotavlja, da je tožnica kot dokaz sodišču predlagala angažiranje sodnega izvedenca geodetske stroke. Toženka je z vpogledom v predmetni sodni spis ugotovila, da v tej fazi postopka ureditve meje še ne moremo govoriti o izvedbi dokaza s sodnim izvedencem geodetske stroke, saj je v spis vložen zgolj dokazni predlog tožnice, zato je njena prošnja za dodelitev BPP preuranjena. Ko bo sodišče tožnici kot predlagateljici naložilo plačilo predujma za izvedbo predlaganega dokaza, lahko tožnica ponovno zaprosi za dodelitev BPP. Toženka je tako prošnjo tožnica za dodelitev BPP zavrnila na podlagi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa objektivni oziroma vsebinski kriterij za dodelitev BPP.

3.Tožnica se z izpodbijano določbo ne strinja in vlaga tožbo zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materinega prava. Tožnica kot temeljni tožbeni ugovor navaja dejstvo, da Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v 170. členu določa obligatorno angažiranje sodnega izvedenca geodetske stroke, za katerega pa mora tožnica kot predlagateljica v postopku zagotoviti predujem. Sodni izvedenec geodetske stroke namreč obvezno sodeluje na naroku na krajem samem. Ker je angažiranje sodnega izvedenca geodetske stroke po zakonu obvezno, ne obstaja možnost, da do poziva za plačilo predujma ne bi prišlo, zato je zaključek toženke glede preuranjenosti prošnje za BPP napačen. Tožnica tudi meni, da je argument preuranjenosti v nasprotju s pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženki v ponovno odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov postopka upravnega spora.

4.Toženka je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

5.Tožba ni utemeljena.

6.Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, prav tako se sodišče strinja z razlogi, ki jih je za svojo odločitev navedla toženka v izpodbijani odločbi ter se nanje v izogib ponavljanju sklicuje tudi v tej sodbi (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

7.Prvi odstavek 24. člena ZBPP določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da: - zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati, in - je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena.

8.V obravnavani zadevi je sporno, ali je bila tožničina prošnja za dodelitev BPP za plačilo stroškov postopka - predujma za izvedenca pravilno zavrnjena kot preuranjena, glede na to, da ZNP-1 v 170. členu določa obligatorno sodelovanje izvedenca geodetske stroke v postopku določitve meje.

9.ZNP-1 v 170. členu določa, da sodišče v postopku za ureditev meje opravi narok na kraju samem, na ta narok pa poleg udeležencev povabi izvedenca geodetske stroke in po potrebi tudi priče. Izvedenec na naroku sodišču predloži potrebne podatke za zapisnik in kot del zapisnika izdela skico, ki jo sodišče obravnava z udeleženci. Sodišče na naroku mejo uredi v skladu z zakonom, ki ureja stvarnopravna razmerja, in jo označi s trajnimi mejnimi znamenji. Izvedenec izdela elaborat, ki vsebuje prikaz meje, kot jo je sodišče določilo na kraju samem ali o kateri je bila sklenjena sodna poravnava, tako da je razviden tudi sporni mejni prostor. Za sestavo elaborata se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja evidentiranje nepremičnin.

10.Na podlagi navedenega se sodišče strinja s tožnico, da ZNP-1 določa obvezno sodelovanje izvedenca geodetske stroke v postopku določitve meje. Dejstvo je, da je dokaz z izvedencem potreben in nujen, da se postopek lahko konča. Sodišče se tudi strinja, da bo prav tožnica kot predlagateljica postopka ureditve meje tista, ki bo morala založiti predujem za izvedenca. ZNP-1 v prvem odstavku 41. člen določa, da se, kadar sodišče ne more odločiti, ne da bi izvedlo dokaz, za katerega je treba založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza, in predlagatelj v roku ne založi odrejenega zneska, šteje, da je predlog umaknil, če zakon ne določa drugače. Vendar pa v zadevi ostaja odprto vprašanje, kdaj konkretno se bo dokaz z izvedencem izvedel in kdaj bo sodišče naložilo plačilo predujma za izvedenca. Ne gre torej za vprašanje ali, pač pa kdaj. Od trenutka ko sodišče naloži plačilo predujma nastane za tožnico obveznost s finančnimi posledicami. In v tem trenutku je toženka dolžna preverjati, ali so izpolnjeni, poleg vsebinskih, tudi finančni pogoji za dodelitev BPP. Treba je namreč gledati tudi namen dodeljevanja BPP, ki je v tem, da se osebi, upoštevajoč njen socialni in materialni položaj, zagotovi uresničevanje pravice do sodnega varstva. Zato je prav, da se pogoje za dodelitev BPP preverja takrat, ko nastane konkretna situacija, ki terja dodelitev BPP, ne pa da se BPP dodeljuje "na zalogo". Sodišče še poudarja, da položaj tožnice v konkretnem primeru ne bo nič slabši, če bo prošnjo za dodelitev BPP vložila takrat, ko bo s strani sodišča pozvana na plačilo predujma za izvedenca. Zaradi ponovne vložitve prošnje za dodelitev BPP uresničevanje njene pravice do sodnega varstva ne bo nič manjše ali slabše. Sodišče se strinja, da je bila tožničina prošnja za dodelitev BPP za plačilo predujma za izvedenca preuranjena in jo je toženka zato utemeljeno zavrnila kot nerazumno.

11.V zvezi s toženimi navedbami, da je argument preuranjenosti v nasprotju s pravico od sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja, sodišče pojasnjuje, da so zadeve brezplačne pravne pomoči po zakonu nujne. O njih je treba odločit prednostno in čim hitreje, brez odlašanja. Pa tudi matična zadeva v obravnavanem primeru je postopek ureditev meje, torej ne gre npr. za začasne odredbe, kazniva dejanja ali kaj podobnega, kar bi terjalo nujno in prednostno odločanje ali bi šlo za življenjsko pomembno zadevo. Ureditev meje pa sama po sebi ni tako tako nujna, da bi odločanje o dodelitvi BPP, ki je že tako ali tako po zakonu nujna, osnovni postopek tako zavleklo, da bi bilo zato ogroženo sodno varstvo tožnice. Poleg tega pri postopku ureditve meje ne gre za klasični sodni postopek, pač pa za postopek, v katerem nasprotna udeleženca urejata medsebojna razmerja s pomočjo sodišča.

12.Izpodbijana odločba je po navedenem pravilna in zakonita, tožbene navedbe so neutemeljene, sodišče samo pa nepravilnosti, na katere pazi uradoma, tudi ni ugotovilo, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

11. 23. člen ZBPP.

13.Sodišče v predmetni zadevi skladno s prvim odstavkom 59. člena ZUS-1 ni razpisalo glavne obravnave, ker relevantno dejansko stanje med strankama ni sporno (med strankama tako ni sporno, da tožnica s strani sodišča v nepravdnem postopku ureditve meje poziva na plačilo predujma za izvedenca (še) ni prejela), ampak je sporna zgolj uporaba materialnega prava, to je ZBPP.

14.Izrek o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

-------------------------------

1ZBPP tako v četrtem odstavku 34. člena določa, da se zadeve brezplačne pravne pomoči v upravnem sporu obravnavajo kot nujne. ZBPP pa v 36. členu ureja tudi institut nujne BPP, ki določa, da če bi zaradi odločanja o prošnji za BPP ali zaradi postopka za sestavo in vložitev prošnje prosilec zamudil rok za kakšno pravno dejanje in bi zaradi tega izgubil pravico opraviti to dejanje, mu pristojni organ za BPP po presoji izpolnjevanja pogojev iz 24. člena tega zakona, ne glede na njegov materialni položaj, nemudoma dodeli BPP samo za tisto dejanje, ki je nujno potrebno, da se prosilec izogne posledicam

Zveza

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 24, 24/1 Zakon o nepravdnem postopku (2019) - ZNP-1 - člen 170

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.