Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Spričo oddaljenosti vzroka od škode posrednih oškodovancev, je slednjim priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo le v okviru 201. člena ZOR. Tožnica, ki je posredna oškodovanka, ne uveljavlja odškodnine za tako nepremoženjsko škodo, zato njen zahtevek ni utemeljen.
Revizija se zavrne.
OBRAZLOŽITEV:
1. Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala od toženke plačilo 2.800.000 SIT (sedaj 11.684,19 EUR) z zamudnimi obrestmi ter povrnitev povzročenih pravdnih stroškov. Odločilo je, da mora tožnica povrniti toženki odmerjene pravdne stroške.
2. Pritožbeno sodišče je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča. Odločilo je, da tožnica sama nosi svoje pritožbene stroške.
3. Proti sodbi pritožbenega sodišča je vložila tožnica revizijo iz vseh revizijskih razlogov. Trdi, da je pritožbeno sodišče povsem ignoriralo pritožbo. Prezrlo je, da je toženka naklepno povzročila škodo, saj je vedela, da bo z nezakonitim prenehanjem delovnega razmerja premoženjsko in duševno uničila tožničino družino. Sodišči sta zgrešili materialno pravo in ustavne človekove pravice. Zadevo obravnavata, kakor da bi bil tožničin oče zaposlen mimo svojih družinskih obveznosti. Protislovna in nelogična je ugotovitev, da tožnica ni neposredni oškodovanec, saj bode v oči, da je bila osebno prizadeta zaradi izostanka dohodkov, ki so ji bili vir preživljanja. Ob ponovnem povzemanju pritožbenih navedb revizija zatrjuje, da je sodišče zgrešilo tožbo. Sodba nima razlogov o nezakonitem disciplinskem ukrepu, je nejasna in nerazumna. Protislovni so razlogi, da ni nedopustnega ravnanja, saj je sodišče ugotovilo nezakonito sankcijo. Sodišče se ni oziralo na dejstvo, da delavci z delovnim razmerjem rešujejo svoje eksistenčno vprašanje in da je toženka morala upoštevati posledice izbire najhujšega disciplinskega ukrepa. Nezakonito izrečen disciplinski ukrep ima vedno za posledico odškodninsko odgovornost. Tudi sankcija mora biti sorazmerna s kršitvijo, saj ima tudi njena nesorazmernost za posledico odškodninsko odgovornost. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje drugemu sodniku, toženki pa naloži plačilo tožničinih revizijskih stroškov.
4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženki, ki nanjo ni odgovorila.
5. Revizija ni utemeljena.
6. Tožnica v tej pravdi uveljavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo, ki naj bi jo trpela zato, ker je toženka njenemu očetu nezakonito izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Zahteva odškodnino za strah ter za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti in zaradi kršitve osebnostnih pravic. Iz ugotovitev nižjih sodišč izhaja, da je toženka tožničinemu očetu v disciplinskem postopku izrekla ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ta disciplinski ukrep je bil v sodnem postopku razveljavljen, tožničin oče pa je bil pozvan nazaj na delo. Povrnjena mu je bila tudi plača in prispevki.
7. Za odločitev je ključno pravilno stališče pritožbenega sodišča, da je tožnica le posredni oškodovanec, saj nepravilnosti v disciplinskem postopku, ki ga je toženka vodila proti tožničinemu očetu, niso mogle biti usmerjene proti njej. Protipravno ravnanje toženke, ki ga zatrjuje tožnica, tako ne predstavlja kršitve njenih pravic. Spričo oddaljenosti vzroka od škode posrednih oškodovancev je slednjim priznana odškodnina za nepremoženjsko škodo le v okviru 201. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ki se v tej zadevi uporablja na podlagi 1060. člena Obligacijskega zakonika) - za duševne bolečine zaradi smrti ali posebno hude invalidnosti bližnjega. Tožnica, ki je posredna oškodovanka, ne uveljavlja odškodnine za tako nepremoženjsko škodo, zato sta sodišči pravilno presodili, da njen zahtevek ni utemeljen.
8. Ob navedenem druge v reviziji poudarjene okoliščine niso pomembne in zato v zvezi z njimi očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane.
9. Ker uveljavljani revizijski razlogi niso podani, je revizijsko sodišče na podlagi 378. člena ZPP neutemeljeno revizijo in z njo priglašene revizijske stroške zavrnilo.