Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo v delu, ki je relevanten za odločitev o predlogu za dopustitev revizije, mladoletnega A. A. zaupalo v varstvo in vzgojo obema staršema (pravdnima strankama), določilo otrokovo stalno prebivališče in naslov za vročanje na naslovu matere (tožnice) ter določilo izvrševanje skupnega starševstva tako, da: (-) A. A. v prvem tednu z očetom (tožencem) preživi čas od torka, ko ga oče prevzame v šoli in je z njim do četrtka zjutraj, ko ga pripelje v šolo, preostali čas pa preživi z materjo; v drugem tednu oče A. A. v torek prevzame v šoli in je z njim do srede zjutraj, ko ga pelje v šolo, nato pa ga v šoli ponovno prevzame v petek po pouku in je A. A. z njim do ponedeljka zjutraj, ko ga pripelje v šolo, preostali čas pa preživi z materjo; in tako izmenjaje dalje; (-) v času medletnih šolskih počitnic otrok preživi počitnice z vsakim staršem izmenično, pri čemer jesenske počitnice v letu 2024 preživi z očetom, zimske v letu 2025 z materjo, prvomajske v letu 2025 z očetom, jesenske v letu 2025 z materjo in tako izmenjaje dalje; (-) božično novoletne praznike otrok preživi deljeno z vsakim od staršev; božične praznike v letu 2024 (od 24. 12. do 28. 12.) preživi pri materi, novoletne (od 28. 12. do 2. 1.) pa z očetom, naslednje leto pa preživi božične praznike z očetom in novoletne z materjo in tako izmenjaje dalje; (-) poleti A. A. z vsakim od staršev preživi 10 dni strnjeno v mesecu juliju in 10 dni strnjeno v mesecu avgustu, pri čemer se o terminih starša dogovorita do 1. maja v tekočem letu; v letu 2025 ima prednost izbire terminov oče, v letu 2026 mati in tako izmenjaje dalje; v preostalih dneh poletnih počitnic otrok čas s staršema preživlja tako, kot je določeno za čas med tednom in vikendi. Določilo je še, da je v primeru bolezni za otroka dolžan poskrbeti starš, pri katerem je v tistem času otrok, da sta starša ob predaji otroka dolžna drug drugemu predati tudi otrokovo osebno in zdravstveno izkaznico, ter da v primeru, ko ni pouka, predaje in prevzemi otroka potekajo na parkirišču pri trgovini Mercator v Ivančni gorici, in sicer ob 15. uri, če gre za prevzem popoldne in ob 8. uri, če gre za predajo zjutraj, lahko pa tudi ob drugih urah, če se starša tako dogovorita, pri čemer na prevzeme in predaje starša hodita sama. Kar je tožnica zahtevala več ali drugače, je zavrnilo.

2.Sodišče druge stopnje je v obravnavanem delu pritožbi pravdnih strank zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3.Toženec predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

-Ali je materialno pravno pravilna odločitev sodišča druge stopnje, ki je v primeru nadpovprečno konfliktnega odnosa med pravdnima strankama (staršema) zavrnilo toženčevo zahtevo po določnejši ureditvi pričakovanih situacij v zvezi z načinom izvajanja skupnega starševstva (vprašanje izvrševanja in nadomeščanja stikov v primeru otrokove bolezni, vprašanje predaj izven šole) s pojasnilom, da Ustava in konvencije temeljijo na izhodišču, da so starši sposobni ravnati v skladu z največjo koristjo otroka, in da sodišče druge stopnje od pravdnih strank pričakuje, da se bosta med sabo dogovarjali?

-Ali so primeri, ko je otrok dodeljen v skupno starševstvo konfliktnima staršema, bistveno drugačni od primerov, ko je otrok dodeljen v varstvo in vzgojo samo enemu od konfliktnih staršev, tako da v primeru skupnega starševstva ni mogoče uporabiti sodne prakse Vrhovnega sodišča RS, v skladu s katero morajo sodišča v primeru konfliktnih staršev zaradi zaščite otroka bolj natančno urediti stike ter urediti tudi nadomeščanje daljših odpadlih stikov, kot so vikend stiki oziroma stiki med počitnicami? Če da, v čem so razlikovalne okoliščine, oziroma kako se koristi mladoletnih otrok konfliktnih staršev razlikujejo v primeru, ko so dodeljeni v skupno starševstvo, in v primeru, ko so dodeljeni enemu od staršev?

-Ali je materialno pravno pravilno stališče drugostopenjskega sodišča, da pravica (konfliktnih) staršev do varstva družinskega življenja, katere sestavni del je prepoved oblasti, da posega vanjo, pretehta nad pravico otroka, da ga sodišče s čim bolj natančno določitvijo načina izvajanja skupnega starševstva zavaruje pred škodo, ki mu nastaja v posledici konfliktov med njegovima staršema zaradi nezmožnosti dogovarjanja?

4.Predlog ni utemeljen.

5.Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

6.Vrhovno sodišče je ocenilo, da toženec ni izkazal izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7.Odločalo je v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/2

Družinski zakonik (2017) - DZ - člen 7, 138, 139, 141

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.