Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 88/2009

ECLI:SI:UPRS:2010:I.U.88.2009 Upravni oddelek

zemljiški kataster mejna obravnava parcelacija določitev mej ustna obravnava napaka volje
Upravno sodišče
24. avgust 2010
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožeča stranka preklica svoje izjave o strinjanju ni podala in je šele v pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa izrazila svoje nestrinjanje z zarisano mejo med parc. št. 28/8 in sosednjimi parcelami št. 28/12, 28/13 in 28/6, njenega nestrinjanja pa tudi po presoji sodišča upravni organ ni bil dolžan upoštevati. Napake volje pri izjavljanju o poteku meje, za kar očitno gre v obravnavanem primeru, namreč ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdi (6. odstavek 26. člena ZENDMPE).

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo odločil, da je v katastrski občini 2192 – Ribno meja (del meje) med parcelama 28/6 in 28/7 ter sosednjimi parcelami 28/3, 28/8, 207/104 in 1347/2 urejena (1. točka izreka), in da se parceli 28/6 in 28/7 v postopku parcelacije spremenita in nastanejo nove parcele in sicer iz parcel št. 28/6 in 28/7 nastanejo nove parcele št. 28/6, 28/12 in 28/13 (2. točka izreka).

Iz obrazložitve odločbe izhaja, da so A.A., B.A., C.C. in D.D. po pooblaščenki dne 29. 1. 2008 vložili zahtevo za uvedbo postopka ureditve meje in vpis novih parcel in njihovih mej za parceli št. 28/6 in 28/7. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 87/02 SPZ, v nadaljevanju: ZENDMPE) in Pravilnika o urejanju in spreminjanju mej parcel ter o evidentiranju mej parcel v zemljiškem katastru (Uradni list RS, št. 1/04) izdelalo geodetsko podjetje. Po preizkusu zahteve v skladu s 25. in 48. členom ZENDMPE je prvostopni organ ugotovil, da ni podlage za zavrnitev oziroma zavrženje zahteve. Pisne izjave na podlagi 26. člena ZENDMPE, da se strinjajo s potekom meje, kot je bila označena na mejni obravnavi, so podali vsi lastniki, razen Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS in Občine Bled. Ustne obravnave se stranke niso udeležile, ker so že pred tem poslale podpisano izjavo o strinjanju z ureditvijo meje. Meje parcel 28/6 in 28/7 so bile urejene v tem in v predhodnem postopku ureditve meje (odločba št. 02112-566/2007-1, IDPOS 6161 z dne 19. 12. 2007, ki jo je izdala Območna geodetska uprava Kranj). Na podlagi predhodno urejenih mej (46. člen ZENDMPE) je geodetsko podjetje izvedlo delitev parcel 28/6 in 28/7. Parcelacija se je izvedla na željo in pod pogoji, ki jih je navedel lastnik predmetne parcele.

Drugostopni organ je pritožbo tožeče stranke zoper odločbo prvostopnega organa zavrnil, ker je ugotovil, da so bili po določbah ZENDMPE izpolnjeni vsi pogoji za izdajo izpodbijane odločbe. Navedel je tudi, da ne more upoštevati pavšalnih pritožbenih navedb, da meritve niso bile natančne, saj (pri) tožnika za svoje navedbe v pritožbi nista ponudila nobenih konkretnih dokazov.

Tožeča stranka vlaga tožbo zaradi nepravilne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka, nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, uveljavlja pa tudi ničnost upravnega akta. Navaja, da je iz obrazložitve izpodbijane odločbe razvidno, da je bila vložena zahteva za uvedbo postopka ureditve meje in vpis novih parcel in njihovih mej dne 29. 1. 2008, odločba pa se opira na zakon (ZENDMPE), ki je prenehal veljati z uveljavitvijo Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/06, 65/07 – odl. US, v nadaljevanju: ZEN), tj. dne 14. 5. 2006, ki se je začel uporabljati dne 9. 11. 2006. Navedeno pomeni, da izpodbijana odločba temelji na zakonu, ki je prenehal veljati (1. odstavek 165. člena ZEN), zaradi česar je odločba nična. Tožeča stranka je lastnica parc. št. 28/8 in 28/9, vpisanih v vl. št. 351, in se z v postopku določeno mejo ni strinjala, zaradi česar se je zoper prvostopno odločbo pritožila. Že po izdaji izpodbijane odločbe z dne 3. 3. 2008 je prvostopni organ dne 22. 4. 2008 razpisal ustno obravnavo, po vloženi pritožbi, kar nima opore niti v določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), niti v določbah ZEN. Pomembnejša pa je okoliščina, da je uradna oseba upravnega organa na ustni obravnavi vzela na znanje pripombe tožeče stranke, da bi morala biti točka (mejnik) št. 48 skice mejne obravnave z dne 7. 6. 2008 postavljena za približno 1,5 do 2 m v smeri proti parc. št. 28/6 in 28/7 (v podaljšku ograje). Ker je tožeča stranka meji odkrito nasprotovala, ne držijo navedbe v obrazložitvi prvostopne odločbe, da se je tožeča stranka s podpisom izjave strinjala z ureditvijo meje. Ob takšni ugotovitvi je prvostopnemu organu moč očitati, da tožeči stranki v ugotovitvenem postopku kot prava neuki stranki ni bilo omogočeno varstvo njenih pravic (7. člen ZUP), ki jih zakon podrobneje ureja v 138. in 146. členu ZUP, zaradi česar je podana bistvena kršitev določb postopka. Tožeča stranka je tekom postopka ugotovila, da je geodetinja napačno postavila mejnik v točki 114 (2650) oziroma v tč. 48, ki stoji na koncu žične ograje in je oddaljena od pravega mejnika v tč. 52 (3016), ki je označena zemljiškoknjižna točka v razdalji 5,66 m. V terenski skici z dne 7. 6. 2006 (IDPOS 6168) s strani geodetinje ni bila pokazana veljavna katastrska meja, ki nesporno poteka od zemljiškoknjižne točke 52 (3016) do točke 114 (2650) in nazaj do točke 202 ter nazaj na točko 52 (3016). Sporni prostor (trikotnik) meri 8 m2. Iz meritvene skice v merilu 1 : 500, ki je bila izdelana 1949, se natančno vidi potek meje med parc. št. 28/7 in 28/8. Razdalja med točkami 52 (3016) do točke 202 (vse po meritveni skici iz maja 1949) meri 16,20 m. Od točke 202 do končnega mejnika v točki 112 (2652) meri razdalja 7,60 m, kar vse se pokriva z obema skicama z dne 7. 6. 2006 in iz maja 1949. Verjetno je geodetinja menila, da poteka meja med parc. št. 28/8 in 28/14 po obstoječi žični ograji, kar pa je popolnoma zmotno. Ko se je v juniju 2007 (skica terenske meritve podjetja GEO 2 z dne 14. 6. 2007) ugotavljala meja med parc. št. 28/8 in 28/14, se je ugotovila pravilna lega mejnika v točki 52 (3016) kot tromeja. S kasnejšo meritvijo, ki jo je izvajalo geodetsko podjetje GEO 2, se je ugotovilo, da mejnika v točki 114 (2650) enostavno ni, kot tudi nikoli ni obstajal. To pa pomeni, da je bilo zaradi strokovne napake geodetinje v izpodbijani odločbi nepopolno in zmotno ugotovljeno dejansko stanje. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo prvostopnemu organu v novo odločanje, toženi stranki pa naloži v plačilo stroške postopka tožeči stranki.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in sodišču predlaga, da tožbo zavrne kot neutemeljeno.

Stranke z interesom v tem upravnem sporu B.A., A.A., D.D. in C.C. odgovora na tožbo niso podale.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna ureditev meje med parcelama št. 28/6 in 28/7 s sosednjo parcelo št. 28/8, po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot (Uradni list RS, št. 52/00, 87/02 – SPZ, v nadaljevanju: ZENDMPE). Tožeča stranka prvenstveno ugovarja, da bi odločba morala biti izdana po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (Uradni list RS, št. 47/2006 in 65/2007 – odl. US, v nadaljevanju: ZEN), glede na to, da je bila zahteva za uvedbo postopka vložena dne 29. 1. 2008, to je že v času, ko je stopil v veljavo ZEN.

Takšen ugovor tožeče stranke ni utemeljen.

Po določbi 2. odstavka 162. člen ZEN se geodetske storitve ter postopki urejanja in spreminjanja mej zemljiških parcel, ki so se začeli po določbah ZENDMPE, in glede katerih je ob uveljavitvi tega zakona postopek v teku oziroma je že vložena zahteva ali pravno sredstvo, končajo po določbah ZENDMPE. Citirana določba ZEN tako pomeni, da se določbe ZENDMPE uporabljajo tudi v postopku, ki je bil uveden na podlagi elaborata ureditve meje, izdelanega na podlagi mejne obravnave, ki je tekla po določbah ZENDMPE.

Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je bila mejna obravnava, na kateri je bila navzoča tudi tožeča stranka, opravljena dne 7. 6. 2006, na kateri je tožeča stranka izrazila strinjanje s pokazano mejo ter na zapisnik ni podala pripomb.

Sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor o bistveni kršitvi določb postopka, ker tožeči stranki naj ne bi bilo omogočeno uveljavljanje njenih pravic in pravnih koristi v ugotovitvenem postopku (kršitve 7., 138. in 146. člena ZUP). Sodišče je na podlagi podatkov v upravnih spisih (zapisnik z mejne obravnave dne 7. 6. 2006, elaborat ureditve meje in parcelacije) ugotovilo, da je izpodbijana odločba izdana v skladu z določbami ZENDMPE. Po določbi 3. odstavka 32. člena ZENDMPE se meja z odločbo uredi tako, kot je bila označena z mejniki na podlagi mejne obravnave ali ustne obravnave v upravnem postopku. Uredi se le, če se lastniki s potekom meje, označene z mejniki, strinjajo, in če nesporna pokazana meja ne odstopa od katastrske meje, upoštevaje stopnjo natančnosti in zanesljivosti katastrskih podatkov. Sodišče ugotavlja, da so bili navedeni pogoji v obravnavanem primeru izpolnjeni. Iz zapisnika mejne obravnave izhaja, da so bile na osnovi mejne obravnave urejene meje, ki potekajo v skladu s katastrsko mejo, med parc. št. 28/6 (nastala po združitvi parcel št. 28/6 in 28/7) in sporno parc. št. 28/8, v mejnih točkah 111, 112, 113, 114, do točke 52. Tožeča stranka je zapisnik mejne obravnave podpisala brez pripomb, podpisala pa je tudi izjavo, da se odpoveduje pravici do vabljenja na ustno obravnavo in da soglaša s potekom meje, kot je bila označena z mejnimi znamenji na mejni obravnavi med njeno parcelo št. 28/8 in sosednjo parc. št. 28/7 in 1347/2. Z udeležbo na mejni obravnavi vseh lastnikov in s podpisom izjave o strinjanju s pokazano mejo, so bili izpolnjeni pogoji za izdajo odločbe o ureditvi meje in parcelacije, ne da bi bilo za to potrebno opraviti tudi ustno obravnavo. Po določbah ZENDMPE je le-ta obvezna le v primeru, če se katerikoli lastnik s potekom meje, kot je bila označena v naravi, ne strinja (1. odstavek 27. člena ZENDMPE). Tisti lastnik, ki se je na mejni obravnavi strinjal s potekom meje, kot je bila označena z mejniki, in je to potrdil s svojim podpisom na zapisniku mejne obravnave, lahko svojo izjavo o strinjanju še vedno prekliče, vendar le pred izdajo odločbe na prvi stopnji (5. odstavek 26. člena ZENDMPE). Tožeča stranka preklica svoje izjave o strinjanju ni podala in je šele v pritožbi zoper odločbo prvostopnega organa izrazila svoje nestrinjanje z zarisano mejo med parc. št. 28/8 in sosednjimi parcelami št. 28/12, 28/13 in 28/6, njenega nestrinjanja pa tudi po presoji sodišča upravni organ ni bil dolžan upoštevati. Napake volje pri izjavljanju o poteku meje, za kar očitno gre v obravnavanem primeru, namreč ni mogoče uveljavljati v pritožbi ali v upravnem sporu, lahko pa se uveljavlja v pravdi (6. odstavek 26. člena ZENDMPE).

Prvostopni organ je po prejemu pritožbe dne 22. 4. 2008 razpisal ustno obravnavo, na katero je povabil lastnike parcel, katerih meje so se uredile, ki so se obravnave tudi udeležili. Navedeno je v skladu s 1. odstavkom 241. člena ZUP, po katerem mora organ, ki je izdal odločbo, stranke z nasprotnimi interesi seznaniti z vsebino pritožbe, in jim dati možnost, da se izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. V obravnavanem primeru je bilo to še toliko bolj smiselno, saj tožeča stranka v pritožbi, razen tega, da je izrazila načelno nestrinjanje, ni navedla razlogov, s katerimi bi pritožbo utemeljevala.

Tožeča stranka tudi ne more biti uspešna s tožbo, v kateri podrobno opisuje pravilni potek sporne meje, in sicer tudi ne iz razloga, ker gre za navajanje novih dejstev in dokazov, ki bi jih morala navajati v postopku pred izdajo izpodbijane odločbe (3. odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 – sklep. US, v nadaljevanju: ZUS-1).

Sodišče je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1, po ugotovitvi, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

Zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia