Jedro

Preizkusno obdobje ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti) in se truditi, da najde delo (za štiri ure).

Izrek

Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor/pritožbo v postopku odpusta obveznosti, ki ga je dne 22. 7. 2025 vložil dolžnik, zavrnilo.

2.Zoper sklep se je laično pritožil osebni dolžnik, in sicer zoper odločitev, da mu je bilo določeno preizkusno obdobje dveh let. Predlagal je, da sodišče spremeni sklep tako, da določi preizkusno obdobje v trajanju enega leta ali krajše, ker meni, da je takšna odločitev bolj sorazmerna z njegovim dejanskim stanjem.

3.Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je predlagal, da jo višje sodišče zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Določba prvega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) določa, da je namen odpusta obveznosti poštenemu in vestnemu stečajnemu dolžniku omogočiti, da preneha tisti del njegovih obveznosti, ki jih kljub prizadevanju ni zmožen izpolniti iz premoženja, ki ga ima ob začetku postopka osebnega stečaja ali ki ga lahko pridobi med postopkom osebnega stečaja do poteka preizkusnega obdobja.

6.Določba 4. odstavka 400. člena ZFPPIPP, določa, da s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti sodišče določi preizkusno obdobje na podlagi mnenja upravitelja, ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Preizkusno obdobje ne sme biti krajše od enega leta in ne daljše od treh let od začetka postopka odpusta obveznosti (5. odstavek 400. člena ZFPPIPP). Ob obstoju izrednih pogojev iz 8. odstavka 400. člena ZFPPIPP lahko upravitelj izjemoma predlaga krajše preizkusno obdobje od enega leta.

7.Pogoji, ki bi omogočali izredno skrajšanje preizkusnega obdobja po osmem odstavku 400. člena ZFPPIPP, v tej zadevi niso izpolnjeni. Izredno skrajšanje preizkusnega obdobja lahko predlaga le upravitelj, pri čemer morajo biti izpolnjene še posebne okoliščine, ki opravičujejo kratko preizkusno obdobje. Upravitelj takega predloga ni podal, pač pa predlagal zavrnitev pritožbe.

8.Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da je dne 19. 7. 2025 izdalo sklep o pričetku postopka odpusta obveznosti dolžniku, v katerem mu je določilo preizkusno obdobje v trajanju dveh let. Zoper takšen sklep je dolžnik vložil ugovor, v katerem je predlagal krajše preizkusno obdobje. Sodišče prve stopnje je po opravljenem naroku za ugovor pri določitvi preizkusnega obdobja upoštevalo, da je dolžnik star 49 let, ima poklicno izobrazbo, da se je v preteklosti ukvarjal z gostinstvom preko organizacijske oblike samostojnega podjetnika, pri čemer je bil s. p. izbrisan zaradi začetka stečajnega postopka. Res se sooča z zdravstvenimi težavami, zaradi katerih je bil kasneje tudi delno invalidsko upokojen (za štiri ure), za preostali čas štiri ure, pa je prijavljen v evidenco brezposelnih. Prejema redne mesečne prejemke, in sicer invalidsko pokojnino ter denarno podporo in nima preživninskih obveznosti. Živi v prijateljevem stanovanju, ne plačuje najemnine, krije pa stroške. Višino svojih dolgov je ocenil na približno 56.000,00 EUR. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo, da dolžnik sodišču ni predložil zdravstvene dokumentacije o svojem stanju, pač pa je na naroku navedel, da jo je posredoval zgolj upravitelju, kar za odločanje o razlogih za skrajšanje preizkusne dobe sodišču prve stopnje glede zdravstvene situacije dolžnika ne zadostuje, saj samo ni prejelo ne konkretnih trditev, niti dokazov o tem. Dolžnik tudi ni podal trditev o tem, da bi se njegovo zdravstveno stanje po priznanju delne invalidnosti posebej poslabšalo. Njegovo pojasnilo, da mu zaradi invalidske pokojnine ni treba iskati zaposlitve, pa po mnenju sodišča prve stopnje kaže na njegovo napačno razumevanje obveznosti, ki jih ima do upnikov.

9.Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da je bil dolžnik v preteklosti že v postopku osebnega stečaja (St ...), kjer je bilo na dan 23. 7. 2020 za več kot 150.000,00 EUR priznanih neplačanih terjatev (brez obresti). Sodišče prve stopnje na podlagi tega sklepa, da trditve dolžnika, da je že dalj časa nesposoben pridobivati dohodke, ob upoštevanju, da je imel leta 2020 preko 150.000,00 EUR dolgov, sedaj (pet let kasneje) pa navaja, da jih ima (le) 56.000,00 EUR, kažejo na to, da njegova izjava, da že dalj časa ni sposoben pridobivanja dohodkov, ni točna, saj je uspel poplačati veliko dolgov. Na drugi strani pa lahko to pomeni, da ima sedaj bistveno višje dolgove, kot navaja v svojih vlogah. V prvotnem osebnem stečaju namreč ni predlagal odpusta obveznosti.

10.Pritožnik v laični tožbi zgolj navede, da je invalidsko upokojen, da je prijavljen v evidenco brezposelnih in prejema minimalne prihodke, ki komaj zadoščajo za osnovno preživetje. Ponovi, da ima zdravstvene težave, ki so ga v preteklosti ovirale pri delu, kar je prispevalo k nastanku dolgov in da živi v prijateljevem stanovanju, za katero ne plačuje najemnine in ima minimalne življenjske stroške in da ima dolgov za približno 56.000,00 EUR ter da se kljub prizadevanjem njegovo finančno stanje ni izboljšalo. Navedel je še, da je dvoletno preizkusno obdobje nesorazmerno dolgo in da bi mu skrajšanje preizkusnega obdobja omogočilo hitrejši začetek novega življenja brez dolgov in bi bilo v skladu z namenom postopka odpusta obveznosti. Predložil je zdravstveno dokumentacijo, vendar pa z njo v zvezi ni podal nobenih trditev, kako vpliva na njegove pridobitvene zmožnosti. Poleg tega gre za predložitev dokazov, ki so prepozni, saj jih sodišču prve stopnje ni pravočasno predložil (do naroka za obravnavo njegovega ugovora, 286. člen Zakona o pravdnem postopku, ki se v postopkih zaradi insolventnosti subsidiarno uporablja po 121. členu ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče soglaša z ugotovitvijo sodišča prve stopnje, da je glede na stanje dolžnikovih dolgov, starost (49 let), zmožnost dela (za 4 ure) in dejstvo, da nima preživninskih obveznosti, preizkusna doba dve leti primerna.

11.Pravica do odpusta obveznosti je zakonska pravica, za katero je zakonodajalec ocenil, da se z njo lahko poseže v ustavno zagotovljeno pravico upnikov do lastnine, zato jo je potrebno razlagati restriktivno. Eden od namenov instituta odpusta obveznosti je vrnitev prezadolženih oseb v premoženjske razmere, ki jim bodo omogočale normalno življenje, po tem, ko jim kljub njihovi angažiranosti v preizkusnem obdobju ni uspelo poplačati upnikov. Primarni namen tega instituta ni razbremenitev prezadolženih oseb brez njihovega truda za poplačilo upnikov oziroma odpust obveznosti ni namenjen temu, da se dolžniki (zlasti v primeru višjih dolgov) takoj ali že po nekaj mesecih rešijo teh obveznosti. Preizkusno obdobje namreč ni namenjeno samo poplačilu terjatev upnikov, pač pa tudi preverjanju dolžnikovega ravnanja in prizadevanja za poplačilo dolgov, njegove poštenosti in vestnosti, zato mora dolžnik izkazati, da je upravičen do pravne dobrote (odpusta obveznosti) in se truditi, da najde delo (za štiri ure).

12.Glede na vse navedeno pritožbeni razlogi pritožnika niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

-------------------------------

1Glej tudi VSL Sklep Cst 41/2025 z dne 12. 3. 2025.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (2007) - ZFPPIPP - člen 399, 399/1, 400, 400/4, 400/5, 400/8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.