20/5-1993

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 20/5-1993 obravnavalo pobudo Ivana in Terezije Topolnjak s Ptuja, ki ju zastopa Katarina Berger iz Rabeljčje vasi pri Ptuju, in

s k l e n i l o :

Ustavno sodišče ne sprejme pobude in ne začne postopka za oceno ustavnosti drugega in tretjega odstavka 53. člena zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 48/90, 34/91-I in 14/92).

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnika navajata, da je v drugem odstavku 53. člena zakona o dohodnini določeno, da se v primeru, če prodajna cena kapitala ni ustrezna ceni kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času prodaje, za ugotavljanje osnove za davek upošteva kot prodajna cena v odmernem postopku ugotovljena vrednost kapitala. Na oblikovanje prodajne cene pa vplivajo mnogi objektivni in subjektivni faktorji. Menita, da je v nasprotju z načelom pravičnosti in enakosti pred zakonom določba, da bi moral nekdo plačati davek od dobička iz kapitala, ki ga s prodajo ni dosegel. Navajata, da so tržne razmere za stanovanja po sprejetju stanovanjskega zakona občutno znižale prometno vrednost stanovanj, in da je nešteto primerov, ko posamezniki brez nadaljnje prodaje stanovanja ne bi mogli odkupiti. Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve Državnega zbora Republike Slovenije v odgovoru na pobudo meni, da izpodbijane določbe 53. člena zakona o dohodnini niso v nasprotju z načeli pravičnosti in enakosti pred zakonom.

Osnova za davek iz kapitalskega dobička je določena v višini razlike med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Navaja, da se pri ugotavljanju kapitalskega dobička, doseženega s prodajo stanovanj, vedno vzame kot prodajna cena valorizirana vrednost pod ugodnimi pogoji kupljenega družbenega stanovanja, pri čemer se ne upošteva popusta, ki ga je bil deležen kupec družbenega stanovanja. Taka rešitev je bila sprejeta v zakonu prav zaradi upoštevanja načel pravičnosti in enakosti. Popust je bil priznan le za določeno vrsto prodaje, to je prodaje družbenega stanovanja ali stanovanjske hiše. Neupoštevanje popusta zato vse prodajalce izenačuje.

Ustavno sodišče pobude ni sprejelo.

Po zakonu o dohodnini so obdavčeni osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, dohodki iz dejavnosti, dohodki iz kapitala, dohodki iz premoženja in dohodki iz premoženjskih pravic. Po določbi 52. člena je zavezanec za davek od dobička iz kapitala fizična oseba, ki dosega dobiček s prodajo nepremičnin, premičnih predmetov večje vrednosti in vrednostnih papirjev in drugih deležev v kapitalu. Po določbi 53. člena je osnova za davek razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve.

Izpodbijani drugi odstavek 53. člena pa določa, da se, če prodajna cena kapitala ni ustrezna ceni kapitala, ki bi se dala doseči v prostem prometu v času prodaje, za ugotavljanje osnove za davek upošteva kot prodajna cena v odmernem postopku ugotovljena vrednost kapitala. Tretji odstavek tega člena pa posebej ureja davčno osnovo pri prodaji stanovanj in stanovanjskih hiš, pridobljenih na podlagi odprodaje družbenih stanovanj, in določa, da prodajna cena ne more biti nižja od valorizirane vrednosti teh nepremičnin v času pridobitve brez upoštevanja popusta, ki je bil priznan na podlagi predpisa, ki ureja prodajo družbenih stanovanj. Država je zato poleg drugih predpisala tudi davek od dobička iz kapitala, ki se dosega s prodajo nepremičnin oziroma določenih premičnih predmetov in vrednostnih papirjev. Kot že navedeno, je dobiček oziroma osnova za davek od dobička razlika med prodajno ceno kapitala in valorizirano vrednostjo kapitala v času pridobitve. Zakon predvideva, da se kapital prodaja po ceni, ki se v času prodaje da doseči v prostem prometu. Po mnenju ustavnega sodišča ta predpostavka velja za pretežno večino primerov.

Izjemoma ali iz posebnih razlogov se kapital proda pod navedeno ceno. Vendar zaradi tega, ker zakon teh izjemnih primerov ni posebej uredil, ni v neskladju z ustavnim načelom enakosti.

S stanovanjskim zakonom (Uradni list RS, št. 18/91) je zakonodajalec omogočil odkup družbenih stanovanj in stanovanjskih hiš pod posebno ugodnimi pogoji, zato je tudi lahko predpisal specifičen način ugotavljanja osnove za davek od dobička iz kapitala, doseženega z nadaljnjo prodajo teh stanovanj oziroma stanovanjskih hiš.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 7. člena ustavnega zakona za izvedbo ustave in 15. člena zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) v sestavi: predsednik dr. Peter Jambrek in sodniki dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec in dr. Lovro Šturm. Sklep je sprejelo s petimi glasovi proti enemu.

P r e d s e d n i k

dr. Peter Jambrek