Jedro

Tudi v primeru ponovne prisilne poravnave velja, da skladno s prvim odstavkom 131. člena ZFPPIPP proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za izvršbo z dne 21. 5. 2014 zavrnilo.

2. Zoper sklep pravočasno vlaga po stečajnem upravitelju pritožbo upnik in poudarja, da gre pri postopku prisilne poravnave nad dolžnikom po sklepu St 0000/2014 z dne 9. 14. 2014 za postopek ponovne prisilne poravnave, ki učinkuje samo na terjatve, na katere je učinkovala prva prisilna poravnava. Pri tem se sklicuje na 221.z člen ZFPPIPP. Kot bistveno navaja, da je posledično določbo 131. člena ZFPPIPP mogoče uporabiti samo za terjatve, ki so nastale do dolžnika do 5. 11. 2010, ko se je začela nad dolžnikom prva prisilna poravnava, saj je po njegovem mnenju smiselno, da so v enakem položaju upniki, ki imajo takšne terjatve in da s takšnimi terjatvami noben upnik ne more biti prednostno obravnavan z morebitnim uspehom v izvršbi. Meni, da bi bil kot upnik s pravnomočno in izvršljivo sodno odločbo, izdano po začetku postopka prisilne poravnave, v praktično slabšem položaju kot upniki, ki imajo ugotovljene terjatve v postopku prisilne poravnave oziroma upniki, ki imajo nastale terjatve po začetku prisilne poravnave in so njihove terjatve nastale iz pravnih poslov, zaradi česar meni, da ozko tolmačenje 131. člena ZFPPIPP za konkretni primer ni uporabno. Po njegovem mnenju je mogoče nedovoljenost izvršbe uporabljati samo za terjatev, ki so predmet postopka prisilne poravnave. Meni, da gre za primer pravne praznine, ki jo mora sodišče zapolniti s smiselno uporabo določb ZFPPIPP in Ustave (pravica do sodnega varstva), tako da upniku zagotovi sodno varstvo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve v postopek na sodišče prve stopnje ter podrejeno spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se predlagana izvršba dovoli. Priglaša stroške pritožbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov in razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

5. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP v prvem odstavku 131. člena določa, da po začetku postopka zaradi insolventnosti proti insolventnemu dolžniku ni dovoljeno izdati sklepa o izvršbi ali zavarovanju. Navedena določba ne loči situacije, ko gre za „navadno“ prisilno poravnavo od položaja, ko gre za ponovno prisilno poravnavo po pravnomočni potrditvi prisilne poravnave po pododdelku 4.8.6. V navedenem pododdelku je v 221.z členu izrecno navedeno, da se za ponovno prisilno poravnavo uporabljajo pravila tega zakona o prisilni poravnavi, če ni v predmetnem pododdelku tega zakona drugače določeno. V pododdelku 4.8.6. ni nobenih določb o tem, kako postopek ponovne prisilne poravnave po pravnomočni potrditvi prve prisilne poravnave vpliva na dopustnost izdaje sklepa o izvršbi ali zavarovanju, zato je treba uporabiti prvi odstavek 131. člena ZFPPIPP, glede na táko določbo pa tudi ni mogoče govoriti o pravni praznini.

6. Pritožba pravilno navaja, da ponovna prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, za katere je učinkovala prejšnja pravnomočno potrjena prisilna poravnava, vendar pa taka materialnopravna določba nima vpliva na določbo o nedovoljenosti izdaje sklepa o izvršbi po prvem odstavku 131. člena ZFPPIPP. Do trditev o tem, da je zaradi dejstva, da ne more sprožiti izvršilnega postopka glede terjatve, ki je bila s pravnomočno sodbo ugotovljena šele po začetku prve prisilne poravnave, upnik v slabšem položaju od upnikov, katerih terjatve so bile vključene v potrjeno prvo prisilno poravnavo, se višje sodišče ne opredeljuje, saj ob jasni zakonski ureditvi brez pravnih praznin, ni dopustna uporaba drugih razlagalnih pravil (in claris non fit interpretatio). Neutemeljena pa je pritožbena navedba, da je s tako ureditvijo kršena upniku ustavna pravica do sodnega varstva, saj upnik ne more začeti izvršilnega postopka le v času trajanja postopka prisilne poravnave, ki pa je v predmetni zadevi po podatkih AJPES že končan.

7. Ostale pritožbene navedbe za preizkus izpodbijanega sklepa niso odločilne, zato višje sodišče nanje posebej ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Ker niso podani pritožbeni razlogi in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno ter kot pravilen in zakonit potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).