Jedro

Sodišče prve stopnje je začasno preživninsko obveznost dolžniku naložilo za čas po prejemu sklepa. Pojasnilo je, da sodišče z začasno odredbo ne prisoja preživninske obveznosti za nazaj, temveč le za čas od izdaje začasne odredbe dalje, da se otroku zagotovijo tekoča denarna sredstva za njegovo preživljanje, da se prepreči nenadomestljiva škoda. To stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Namen take začasne odredbe je namreč, da otrok dobi sredstva za preživljanje takoj in tekoče, in to pred končno odločitvijo o terjatvi. Smiselno je treba tudi v postopku zavarovanja upoštevati določbo 131.c člena ZZZDR, ki določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino, kar pomeni, da se začasna preživnina lahko določi od trenutka, ko je bil vložen predlog za začasno odredbo, če starš ne prispeva k preživljanju otroka in je izkazan obstoj nepopravljive ali težko popravljive škode.

Pri izdaji začasnih odredb v družinski sporih je treba postopati restriktivno. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče prve stopnje naložilo upnici obveznost, da se je dolžna vključiti v socialnovarstveno storitev osebne pomoči pri CSD.

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da načeloma velja, da tako opustitev dolžnega ukrepanja, kakor tudi neutemeljena začasna odredba lahko ogrozita koristi otroka, vendar je glede na izvedene dokaze pravilno dalo prednost takojšnemu ukrepanju.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v III. tč. spremeni tako, da se glasi: "Upnici - materi - A. A., iz ... se nalaga, da v roku petnajstih dni od prejema tega sklepa ob pomoči Centra za socialno delo ... vključi v psihoterapevtsko obravnavo znotraj socialne mreže sina mld. B., roj. ... in sicer s ciljem ponovne vzpostavitve stikov otroka z očetom - dolžnikom B. B., iz ... Mati je dolžna otroka ustrezno psihično pripraviti na sodelovanje v psihoterapevtski obravnavi. Mati in otrok sta dolžna v navedeni strokovni obravnavi sodelovati enkrat tedensko ter pri njej vztrajati najmanj šest mesecev. CSD ... se nalaga, da sodišču mesečno poroča o poteku strokovne pomoči materi in otroku.", 2. alineja prvega odstavka VI. točke (" - kolikor upnica zahteva plačilo začasne preživnine za obdobje od 1. 2. 2016 do prejema tega sklepa s strani dolžnika.") in VII. točka sklepa pa se razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. V preostalem delu se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom Z 9/2016 z dne 7. 9. 2016 delno ugodilo predlogu upnice za izdajo začasne odredbe1 in dolžniku začasno prepovedalo stike z mladoletnim sinom. Tožniku je bila zagrožena denarna kazen v znesku 2.000,00 EUR v primeru kršitve, s tem, da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka, v katerem se bo odločalo o razvezi zakonske zveze upnice in dolžnika, o dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo, določitvi preživnine in stikov oziroma do drugačne odločitve sodišča2. Sodišče je zavrnilo predlog upnice za začasno odredbo v delu, v katerem je predlagala, da se ji otrok dodeli v varstvo in vzgojo in da je dolžnik dolžan plačevati preživnino v višini 778,40 EUR mesečno od 1. 2. 2016 dalje. Upnica je zoper zavrnilni del sklepa vložila pritožbo, kateri je pritožbeno sodišče s sklepom IV Cp 3267/2016 z dne 21. 12. 2016 ugodilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor dolžnika zoper 1. in 2. točko izreka sklepa z dne 7. 9. 2016 zavrnilo (točka I)3, otroka je začasno zaupalo v varstvo in vzgojo upnici (točka II.), kateri je hkrati naložilo, da se v roku petnajstih dni po prejemu sklepa pri CSD ... vključi v socialno varstvo storitev osebne pomoči, otroka pa ob pomoči CSD ... vključi v psihoterapevtsko obravnavo znotraj socialne mreže s ciljem, da se znova vzpostavijo stiki otroka z očetom. Upnici je še naložilo, da je dolžna otroka ustrezno psihično pripraviti na sodelovanje v psihoterapevtski obravnavi, s tem, da sta upnica in otrok dolžna v navedeni strokovni obravnavi sodelovati najmanj enkrat tedensko in pri njej vztrajati najmanj šest mesecev. CSD ... je naložilo, da sodišču mesečno poroča o poteku strokovne pomoči materi in otroku (točka III)4. Dolžniku je naložilo, da je od prejema sklepa dolžan plačevati preživnino za otroka v višini 130,00 EUR mesečno, do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega obroka dalje do plačila, na bančni račun upnice (točka IV). Zaradi izterjave preživnine je zoper dolžnika dovolilo izvršbo z rubežem denarnih prejemkov (plače), ki jih dolžnik prejema pri delodajalcu, z nalogom dolžnikovemu dolžniku, da mora plačati oziroma plačevati upnici terjatev iz IV. točke te začasne odredbe na njen bančni račun (točka V). Določilo je višino zneska, ki se dolžniku lahko zarubi (točka VI) in da začasna odredba velja do pravnomočnega zaključka pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Kranju IV P 544/2016, v kateri se na podlagi tožbe upnice odloča o razvezi zakonske zveze upnice in dolžnika, dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo ter določitvi preživnine in stikov (točka IV5), s tem, da ugovor zoper izdano začasno odredbo ne zadrži njene izvršitve (točka V). Zavrnilo pa je predlog upnice v delu, kolikor je zahteva plačilo višje začasne preživnine od zneska 130,00 EUR mesečno oziroma v presežku do zahtevanega zneska 778,40 EUR mesečno in kolikor je zahteva plačilo začasne preživnine za obdobje od 1. 2. 2016 do dneva, ko bo (je) dolžnik prejel izpodbijani sklep (točka VI)6. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (točka VII).

3. Upnica v pritožbi, ki jo vlaga po pooblaščencu in v laični pritožbi navaja, da izpodbija sklep v delu, v katerem sodišče prve stopnje ni v celoti sledilo njenemu predlogu za izdajo začasne odredbe7 in v delu izreka sklepa v katerem je po uradni dolžnosti, izven njenega predloga za izdajo začasne odredbe, določilo obveznost upnici, da se vključi v socialno varstveno storitev osebne pomoči in da se skupaj s sinom vključita v psihoterapevtsko obravnavo pri CSD8. Upnica pojasnjuje, da ima zoper III. točko izreka sklepa pravico do pritožbe in ne do ugovora, kot je to zmotno navedlo sodišče v pravnem pouku. Sodišče je z odločitvijo v III. točki izreka sklepa preseglo svoje znanje in pristojnosti. Izvedeni dokazi ne dajejo podlage za takšno odločitev. Sodišče je napačno ugotovilo potrebna sredstva za nujno preživljanje otroka. Nujne stroške je ugotovilo le v višini 130,00 EUR mesečno. Priznalo je stroške glede stanovanja in prehrane, ni pa upoštevalo drugih mesečnih izdatkov otroka in sicer za: kozmetiko, članarino za skavte, bencin in podobne druge izdatke, ki so nujno potrebni za preživljanje otroka. Sodišče ni upoštevalo, da je upnica nezaposlena. Dolžnik ni nikoli plačeval šolske prehrane, kakor tudi ne šole v naravi, ki je bila otroku subvencionirana. Zmotno je določena preživninska obveznost dolžniku le za čas od prejema sklepa. Zmotna je tudi odločitev sodišča, da upnica in dolžnik krijeta vsak svoje stroške postopka. Upnica še navaja, da otroka ne bo vključila v psihoterapevtsko obravnavo pri CSD, ker za to ni potrebe, kar je tudi mnenje CSD, socialne delavke v šoli in otrokove osebne zdravnice. Otrok potrebuje le mir za nemoteno uspešno delo v šoli. Otroku nudi zdravniško pomoč dr. F., ima pa tudi bioenergetske terapije. Obstajajo številni dokazi, ki potrjujejo nasilje dolžnika.

4. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

5. Pritožba je delno utemeljena.

6. V družinskih sporih lahko stranka predlaga izdajo začasne odredbe tudi pred pravdo. V postopku zavarovanja veljajo pravila zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V postopkih zavarovanja velja nižji dokazni standard, ker se dejstva dokazujejo s stopnjo verjetnosti (primerjaj 270. in 272. člen ZIZ). Ko gre za spore iz razmerij med starši in otroki velja sicer nekoliko višji prag pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odločanje o začasni odredbi (še posebej v primerih, ko se odloča o začasni dodelitvi otroka v varstvo in vzgojo ter stikih), kot to velja v postopku zavarovanja pri drugih civilnih zadevah9, pa vendar se tudi v teh postopkih dejstva ugotavljajo (le) s stopnjo verjetnosti.

7. Ta dokazni standard velja tudi glede dejstev, ki so bili podlaga za določitev začasne preživnine v obravnavani zadevi. Kriterij za določitev začasne preživnine niso stroški vseh življenjskih potreb otroka, marveč le stroški nujnega preživljanja otroka, da se prepreči nastanek nepopravljive škode ali nesorazmerno težko popravljive škode10. Sodišče prve stopnje je ta materialnopravna stališča upoštevalo pri določitvi začasne mesečne preživninske obveznosti dolžnika v višini 130,00 EUR. Sodišče je opredeljeno navedlo razloge, na podlagi katerih je določilo višino začasne preživnine, ki jih pritožbeno sodišče sprejema kot pravilne. Opredelilo se je glede nujnih življenjskih potreb otroka, upoštevalo je nezaposlenost upnice, prejemke otroka in staršev ter sposobnosti staršev zagotoviti sredstva za (začasno) preživljanje otroka. Pritožba opredeljeno ne pojasni razlogov, zaradi katerih določena začasna preživnina ne zadošča za kritje eksistencialnih potreb otroka, ob upoštevanju socialnih prejemkov upnice in otroškega dodatka. Pritožba se zmotno zavzema, da bi sodišče moralo določiti dolžniku preživninsko obveznost, s katero bodo kriti stroški življenjskih potreb otroka, kot jih določa 129.a člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerij (v nadaljevanju ZZZDR), kar bo sicer pravna podlaga za določitev preživninske obveznosti, ki bo določena s sodbo ali sodno poravnavo. Protispisna je tudi pritožbena navedba, da je sodišče prve stopnje pri določitvi dolžnikove preživninske obveznosti upoštevalo izpovedbo dolžnika, da je otroku plačal šolsko prehrano in šolo v naravi.

8. Sodišče prve stopnje je začasno preživninsko obveznost dolžniku naložilo za čas po prejemu sklepa. Pojasnilo je, da sodišče z začasno odredbo ne prisoja preživninske obveznosti za nazaj, temveč le za čas od izdaje začasne odredbe dalje, da se otroku zagotovijo tekoča denarna sredstva za njegovo preživljanje, da se prepreči nenadomestljiva škoda. To stališče sodišča prve stopnje je zmotno. Namen take začasne odredbe je namreč, da otrok dobi sredstva za preživljanje takoj in tekoče, in to pred končno odločitvijo o terjatvi11. Zagotavljanje tekočega preživljanja je le ena izmed predpostavk za izdajo začasne odredbe. Dolžnik je na podlagi 123. člena ZZZDR dolžan plačevati preživnino, ker otrok ne živi pri njemu in ne plačuje preživnine. Ta njegova obveznost obstaja ne glede na to, ali sodišče izda začasno odredbo ali ne. Navedena obveznost toženca je že predmet obravnave na podlagi tožbenega zahtevka upnice, ki v pravdnem postopku zahteva, da se tožencu od dneva vložitve tožbe naloži, da plača zapadlo preživnino, za čas pred tožbo pa je pravna podlaga verzijski zahtevek. Smiselno je treba tudi v postopku zavarovanja upoštevati določbo 131.c člena ZZZDR, ki določa, da se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od trenutka, ko je bila vložena tožba za preživnino, kar pomeni, da se začasna preživnina lahko določi od trenutka, ko je bil vložen predlog za začasno odredbo, če starš ne prispeva k preživljanju otroka in je izkazan obstoj nepopravljive ali težko popravljive škode. Dolžnost plačila začasne preživnine ni vezana na čas izdaje sklepa, marveč na čas, ko so od vložitve predloga za izdajo začasne odredbe dalje izpolnjeni pogoji za izdajo te odredbe. Pritožbeno sodišče ni moglo samo spremeniti sklepa in dolžniku naložiti v plačilo mesečno preživnino v višini 130,00 EUR od vložitve predloga za izdajo začasne odredbe dalje do datuma, ko je bil sklep vročen dolžniku, ker je bilo v postopku zatrjevano, ne pa tudi dokazno ocenjeno, da je upnica pred izdajo sklepa iz bančnega računa družbe M. d.o.o. dvignila denarna sredstva, ki naj bi jih porabila za preživljanje otroka12. 9. Sodišče dodeli otroka v varstvo in vzgojo ter oskrbo staršu, ki izkaže, da ima boljše zmožnosti zavarovanja koristi otroka v njegovem osebnostnem razvoju, kot drugi starš. Če gre za začasno dodelitev na podlagi začasne odredbe, mora obstajati tudi nevarnost nastanka nepopravljive ali težko popravljive škode. V obeh primerih gre za dvojno odgovornost. Odgovornost sodišča pri izbiri roditelja, kateremu prizna (začasno) pravico in dolžnost, da (začasno) skrbi za interese otroka ter (začasno) odgovornost tega starša, da ta pričakovanja upraviči skozi varstvo in vzgojo ter oskrbo otroka. Sodišče je ugotovilo izjemne okoliščine, zaradi katerih je dolžniku utemeljeno začasno prepovedalo stike z otrokom, hkrati pa je upnici začasno dodelilo otroka v varstvo in vzgojo. Sodišče je glede na te okoliščine ugotovilo, da je utemeljeno (verjetnostno) pričakovanje, da bo upnica sposobna, kljub konfliktnim odnosom, ki jih imata z dolžnikom, prepoznati in zavarovati koristi otroka, da pa bo pri vzpostavitvi ponovnih stikov otroka z očetom pasivna, zato ji je zaradi varstva koristi otroka naložilo, da vključi otroka v psihoterapevtsko obravnavo, da mora otroka na to obravnavo ustrezno psihično pripraviti in da je dolžna skupaj z otrokom v tej obravnavi sodelovati najmanj enkrat tedensko za čas šestih mesecev. Ta odločitev sodišča je identična predlogu izvedenca, ki je v izvedenskem mnenju in na zaslišanju pojasnil, da je le na ta način mogoče pričakovati, da se bodo stiki med očetom in otrokom (ki kakršne koli stike z očetom odklanja) znova vzpostavili. Izvedenec ugotavlja, da ima otrok zmotno predstavo, da je oče izključni krivec za razpad družine. Izvedenec ugotavlja, da je prišlo v obdobju od marca 2016, ko sta mati in otrok zaživela ločeno od tožnika ter so se stiki med otrokom in dolžnikom prekinili, v otrokovi duševni sferi do globokega vsebinskega ponotranjenja zanj edine resnice, da je oče slab, da očeta sovraži ter z njim noče imeti nobenega stika. Otrok je trdno prepričan, da je oče edini krivec za razpad družine in se je v času, ko sta z mamo zaživela ločeno, pretirano čustveno navezal na mater. Njuna navezanost se je skoraj patološko ojačala v tipičnem simbiotičnem odnosu obeh v skupnem boju proti dolžniku, na ta način pa se je otrok v celoti odtujil od očeta, ki ga kategorično odklanja, čeprav pri očetu ni ugotoviti patologije, zaradi katere bi ga bilo treba izključiti iz vzgojne funkcije. Dolžnika je izvedenec ocenil kot primernega za opravljanje starševske vloge, vendar v tem trenutku, ker otrok močno odklanja očeta, odnos med strankama pa je konflikten, stiki z očetom niso v otrokovo korist. Izvedenec je pojasnil, da so stiki otroka z očetom pomembni za otrokov zdrav duševni in osebnostni razvoj ter da je treba takoj izvesti ukrepe, s katerimi se bodo stiki otroka z očetom znova vzpostavili. Izvedenec pojasnjuje, da je to mogoče doseči z intenzivno psihoterapevtsko obravnavo otroka na CSD enkrat tedensko, v katero mora biti vključena tudi mati, ki mora otroka pripraviti na tovrstno sodelovanje.

10. Glede na te ugotovitve izvedenca je sodišče prve stopnje upnici pravilno naložilo, da upraviči začasno dodelitev otroka njej v varstvo in vzgojo tudi na način, da otroka vključiti v psihoterapevtsko obravnavo, da ga pripravi na sodelovanje in da v tej pomoči otroku tudi sama aktivno sodeluje. Z visoko stopnjo verjetnosti je bilo ugotovljeno, da je to edini način s katerim bo mogoče znova vzpostaviti stike otroka z očetom in da opustitev stikov otroku lahko povzroči nepopravljivo škodo. Začasna odredba, ki je bila izdana po uradni dolžnosti, je bila nujno potrebna, da se prepreči nastanek nepopravljive škode in da hkrati upnica upraviči pričakovanje sodišča, da bo varovala interese otroka tudi na ta način, da se bo z otrokom aktivno vključila v psihoterapevtsko obravnavo pri CSD. Odredba je otroku v korist, zato v navedeni fazi postopka ni bila izkazana nevarnost, da bi otroku oziroma upnici odredba lahko povzročila škodo, kar pomeni, da je bilo pri odločitvi upoštevano ravnovesje v položajih upnice in dolžnika ter otroka. Ali povedano drugače; sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo, da načeloma velja, da tako opustitev dolžnega ukrepanja, kakor tudi neutemeljena začasna odredba lahko ogrozita koristi otroka, vendar je glede na dokaze pravilno dalo prednost takojšnemu ukrepanju. Te ugotovitve pritožbeno sodišče utemeljuje na preglednih in vsebinsko določnih argumentih iz sklepa sodišča prve stopnje, ki utemeljujejo obstoj posebnih okoliščin za izdajo ukrepa, ki za upnico kot starša sicer pomeni poseg v njene pravice in dolžnosti. Ta poseg pa je dopusten, ker je zaradi ogroženosti treba pravočasno zavarovati pravice in interese otroka. Namen začasne odredbe je tudi v tem, da bo sodnica v pravdnem postopku lahko spremljala na kašen način pravdni stranki izvajata odredbe, ki so v korist otroka, kar bo pomembna okoliščina pri končni odločitvi, ko se bo s sodbo odločalo, kateremu staršu se otrok zaupa v varstvo in vzgojo oziroma ali se da v rejništvo13. Naloga sodišča je, da ukrepa ob prvih znakih manipuliranja z otrokom14. 11. Odločitev sodišča v tem delu sicer nima izvršilnega sredstva, kar ji jemlje moč sklepa o izvršbi, sklep pa tudi ni izvršilni naslov15. Odredba pa je nujno potrebna, saj daje nedvoumno sporočilo, da je sodelovanje upnice in otroka v psihoterapevtski obravnavi potrebno zaradi varstva koristi otroka, ker so verjetnostno izkazani znaki manipulacije z otrokom. Odredba je potrebna tudi iz razloga, ker bo sodišče v pravdnem postopku lahko spremljalo ravnanja upnice in dolžnika, kar bo pomembna okoliščina pri končni odločitvi o dodelitvi otroka. V sodni praksi je znano stališče, da preprečevanje stikov in indoktrinacija otroka s strani starša, pri katerem otrok živi, vpliva na končno odločitev o dodelitvi otroka. Tudi drugi odstavek 106. člen ZZZDR določa, da mora tisti od staršev, pri katerem otrok živi v varstvu in vzgoji opustiti vse, kar otežuje ali onemogoča otrokove stike. Prizadevati si mora za ustrezen odnos otroka do stikov z drugim od staršev. Šesti odstavek 106. člena pa določa, da v primeru, če tisti od staršev, pri katerem otrok živi, onemogoča stike med otrokom in drugim od staršev in stikov ni mogoče izvrševati niti ob strokovni pomoči CSD, lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči, da se staršu, ki onemogoča stike, odvzame varstvo in vzgoja in se otrok zaupa drugemu od staršev, če meni, da bo ta omogočal stike, in če je le tako mogoče varovati otrokove koristi. Upnica v laični pritožbi zavrača določene ukrepe kot nepotrebne16, vsebina njene pritožbe pa kaže, da se ne zaveda resnosti problema, kar nenazadnje potrjuje predlog dolžnika v ugovoru, da se otrok dodeli v rejništvo. Pritožbeno sodišče pojasnjuje upnici, da se odločitev o začasni dodelitvi otroka njej v varstvo in vzgojo tesno navezuje na odredbo, ki upnici nalaga, da otroka vključi v psihoterapevtsko obravnavo, v kateri mora tudi sama aktivno sodelovati. Odločitev sodišča prve stopnje vsebuje razumne razloge, zaradi katerih so izrečeni ukrepi nujno potrebni, da se zaščitijo koristi otroka, zato se od upnice pričakuje, da bo izpolnila obveznosti, kot so ji naložene z začasno odredbo.

12. Pri izdaji začasnih odredb v družinski sporih je treba postopati restriktivno. Pritožbeno sodišče je zato spremenilo odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem je sodišče naložilo upnici obveznost, da se je dolžna vključiti v socialnovarstveno storitev osebne pomoči pri CSD. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da mora upnica na podlagi začasne odredbe že aktivno sodelovati v psihološki obravnavi otroka pri CSD, da je izvedensko mnenje v tem delu premalo določno za takšen poseg v njene osebnostne pravice, kar utemeljeno opozarja pritožba. Tehtanje med posegom v pravice upnice in koristmi otroka pokaže, da vsaj v tej fazi postopka tak poseg v pravice upnice ni primeren in tudi ni nujen zaradi preprečitve nastanka nepopravljive ali težko popravljive škode, ki grozi otroku, čeprav se morda zdi ukrep koristen, da bi upnica lahko lažje sprejela odločitve, ki so povezane z ureditvijo konfliktnega odnosa, ki ga imata z dolžnikom in bi lažje lahko prepoznala prave koristi otroka.

13. Po uradni dolžnosti lahko izda sodišče začasno odredbo v pravdnem postopku (411. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Načeloma velja, da v primeru, če stranka predlaga izdajo začasne odredbe glede varstva in preživljanja otroka ter glede otrokovih stikov pred pravdo, sodišče ne more izdati (druge) začasne odredbe po uradni dolžnosti, ampak je vezano na predlog stranke17. Pa vendar je pravilna odločitev sodišča prve stopnje v delu, v katerem izdalo začasno odredbo po uradni dolžnosti, ker je treba upoštevati, da je pravdni postopek že v teku18, v katerem sodišče lahko izda začasno odredbo po uradni dolžnosti, s katero bo mogoče doseči namen zavarovanja, v postopku zavarovanja je bil izpeljan obsežen kontradiktorni in dokazni postopek19, zato obstajajo posebne okoliščine, ki izključujejo formalistično postopanje, saj bi bila v nasprotnem prizadeto samo bistvo pravice, kar pa je zaščita otrokovih koristi (primerjaj s 408. členom ZPP).

14. Upnica zatrjuje, da lahko s pritožbo izpodbija odločitev, ki jo je sodišče prve stopnje sprejelo po uradni dolžnosti20 in ne z ugovorom, kot to izhaja iz pravnega pouka sklepa. Pritožbeno sodišče je sledilo njenemu predlogu; ker je sodišče v tem delu izdalo začasno odredbo, ki je v tesni povezavi z njenim predlogom, kateremu je ugodilo, ker je bila upnici in dolžniku dana možnost, da se izjavita v kontradiktornem postopku, v katerem je bil izveden za to fazo postopka obsežen dokazni postopek in ker je tak predlog, da se vloga šteje kot pritožba in ne kot ugovor, dala upnica, ki ga je tudi sodišče prve stopnje očitno štelo za utemeljenega, ker je njeno pritožbo tudi v tem delu odstopilo v pristojno reševanje pritožbenemu sodišču. Načeloma pa velja, da je v postopku zavarovanja pravno sredstvo ugovor in ne pritožba, ker je treba tudi v postopku zavarovanja udejanjiti zahtevo po kontradiktornem postopku21. 15. Pritožbeni razlogi so delno utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče v tem delu sklep delno spremenilo oziroma delno razveljavilo ter v delu, ki ga je razveljavilo, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem ter nespremenjenem in nerazveljavljenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

1 Ki ga je vložila pri Okrožnem sodišču v Ljubljani dne 23. 5. 2015. Zadeva pa je bila na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS I R83/2016 z dne 7. 7. 2016 dodeljena Okrožnemu sodišču v Kranju v pristojno odločanje. 2 Tožbo je upnica vložila 10. 6. 2016 pri Okrožnem sodišču v Ljubljani (v nadaljevanju tožba upnice), zadeva pa je bila na podlagi sklepa Vrhovnega sodišča RS I R 101/2016 z dne 6. 10. 2016 dodeljena Okrožnemu sodišču v Kranju v pristojno odločanje. 3 Dolžnik zoper ta del ni vložil pritožbe. 4 Dolžnik je zoper II. in III. tč. izreka sklepa vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo s sklepom Z 9/2016 z dne 22. 6. 2017. Dolžnik zoper ta sklep ni vložil pritožbe. Sodišče prve stopnje je zato očitno po pomoti v predložitvenem poročilu zapisalo in predložilo pritožbenemu sodišču ugovor dolžnika, da o tem ugovoru odloči. 5 Sodišče je v tem delu in v nadaljevanju izreka sklepa znova oštevilčilo odločitve s številkami IV., V. in VI, zato je pritožbeno sodišče v izrek sklepa tudi povzelo odločitev iz 2. alineje prvega odstavka VI. tč., ki je na tretji strani sklepa. 6 Glej op. 4. 7 VI. tč. izreka sklepa na tretji strani sklepa. 8 III. tč. izreka sklepa. 9 Primerja z odločbo Ustavnega sodišča Up-410/01. 10 Glej v tem delu enotno sodno prasko, npr. sklepa VSL: IV Cp 518/2013 in VSL IV Cp 1713/2016. 11 Glej mag. Damjan Orož: Izvršilni del začasnih odredb izdanih v sporih iz razmerij med starši in otroki, Pravosodni bilten, letnik 2013, št. 4, stran 208. 12 Sodišče prve stopnje je obrazložitvi sklepa (le) navedlo, da je upnica ta denarna sredstva v višini 2.242,29 EUR že porabila za tekočo preživljanje, zato jih pri odločitvi preživnine ni upoštevalo (glej 13. in 14. tč. obrazložitve sklepa). 13 Kot v ugovoru predlaga dolžnik. 14 Primerjaj dr. Mateja Končina Peternel: Nekatera vprašanja v zvezi z družinskopravnimi spori, Pravosodni bilten, letnik 2005, št.1, stran 30. 15 Več o tem glej mag. Damjan Orož: Izvršilni del začasnih odredb, izdanih v sporih iz razmerij med starši in otroki, Pravosodni bilten, letnik 2013, št. 4, stran 207 in 208; glej tudi drugačno stališče v sklepu VSL IV Cp 2458/2013. 16 Njena teza je, da otrok ne potrebuje psihološke obravnave pri CSD, ker se sedaj dobro počuti tako doma kot v šoli (kar je v nasprotju z mnenjem izvedenca glede psihološkega in čustvenega stanja otroka). Upnica tudi ne zatrjuje, da bi bila z realizacijo začasne odredbe ogrožene otrokove koristi, da bo upnici ali otroku zato nastala nepopravljiva ali težko popravljiva škoda oziroma da je porušeno sorazmerje med pravicami in dolžnostmi, ki pripadajo upnici in dolžniku v zvezi s starševskimi pravicami in dolžnostmi. 17 Glej dr. Mateja Končina Peternel: Nekatera vprašanja v zvezi z družinskopravnimi spori, Pravosodni bilten, letnik 2005, št.1, stran 30. 18 Tožba je bila vložena le nekaj tednov pred predlogom za izdajo začasne odredbe. 19 Iz priloženih fotokopij pravdnega spisa ne izhaja, da bi sodišče v pravdnem postopku začelo z dokaznim postopkom. 20 III. tč. izreka sklepa. 21 Primerjaj dr. Aleš Galič: Začasne odredbe v sporih iz družinskih razmerij,Pravosodni bilten, letnik 2000, št. 4, str. 83.