Jedro

Pravilna vročitev tožbe tožencu je eden od pogojev za izdajo sodbe zaradi izostanka.

Izrek

Pritožba proti sklepu se zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep.

Vsaka stranka trpi svoje pritožbene stroške v zvezi s pritožbo proti sklepu.

Pritožbi proti sodbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje glede drugotoženca razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožbeni stroški v zvezi s pritožbo proti sodbi so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zaradi izostanka razsodilo, da sta oba toženca dolžna tožniku nerazdelno plačati 150.000 DEM v tolarski protivrednosti s pripadki. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje zavrnilo drugotoženčev predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

Drugotoženec je vložil predlog za vrnitev v prejšnje stanje, z isto vlogo pa tudi pritožbo proti sodbi. V predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da mu tožba in vabilo na glavno obravnavo nista bila osebno vročena in da se glavne obravnave ni mogel udeležiti iz upravičenih razlogov, ker je bil bolan. V pritožbi, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka in v kateri predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe, pa navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za izdajo zamudne sodbe, predvsem zato, ker utemeljenost zahteva iz tožbenih navedb ne izhaja. S posebno pritožbo izpodbija drugotoženec tudi sklep sodišča prve stopnje, s katerim je bil zavrnjen njegov predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb ZPP, s predlogom, da se izpodbijani sklep tako spremeni, da se predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodi. Navaja, da je zamudil narok brez svoje krivde, ker je bil v prometni nesreči hudo telesno poškodovan in iz tega razloga ni mogel pristopiti na narok.

Tožnik je vložil odgovor na pritožbo proti sodbi in odgovor na pritožbo proti sklepu. Predlaga zavrnitev obeh pritožb. Pritožba proti sodbi je utemeljena, pritožba proti sklepu pa ni utemeljena.

Zakon o pravdnem postopku v svojem 332. čl. določa pogoje za izdajo sodbe zaradi izostanka. Poleg ostalih pogojev določa, da mora biti toženec v redu povabljen na prvi narok za glavno obravnavo oziroma pripravljalni narok in da z vlogo ne oporeka tožbenemu zahtevku, kar predpostavlja, da mu je bila tožba pravilno vročena. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožba vročena toženčevi ženi, to pa ne na način, kot je določen v drugem odst. 142. čl. ZPP, ko bi bilo torej predhodno pri toženčevi ženi puščeno tožencu obvestilo, kdaj in kje se mu bo vročalo sodno pisanje. Tožba je bila torej nepravilno nadomestno vročena. Na enak način je bila opravljena tudi vročitev vabila na prvi narok za glavno obravnavo. Upoštevajoč primerjavo podpisov je mogoče ugotoviti, da je tudi to vabilo prejela toženčeva žena. Zakon o pravdnem postopku sicer v prvem odst. 142. čl. izrecno ne določa, da mora biti vabilo na prvi narok za glavno obravnavo vročeno po določbah o osebni vročitvi, vendar pritožbeno sodišče meni, da upoštevajoč posledice, ki zadenejo toženca pri neudeležbi na naroku, tudi vročanje vabila na prvi narok za glavno obravnavo terja osebno vročitev iz razlogov večje previdnosti. Kakorkoli že, predpostavke za izdajo sodbe zaradi izostanka, zlasti zaradi nepravilne vročitve tožbe, niso bile podane in je tako sodišče prve stopnje z izdajo te sodbe glede drugotoženca bistveno kršilo določbe pravdnega postopka po 6. tč. drugega odst. 354. čl. ZPP in je iz tega razloga treba sodbo sodišča prve stopnje glede drugotoženca razveljaviti in zadevo vrniti prvemu sodišču v novo sojenje. Glede na navedeno se pritožbeno sodišče v nadaljevanju ni spuščalo v oceno pritožbenih trditev o tem, da tožba ni sklepčna oziroma, da zahtevek tožnika še ni zapadel. Glede na spredaj navedeno, ko toženčev izostanek z naroka ni imel posledic, ker zaradi nepravilnega vročanja niso bili dani pogoji za izdajo sodbe zaradi izostanka, tudi ni podlage za odločanje o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje in je iz tega razloga odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi drugotoženčevega predloga za vrnitev v prejšnje stanje pravilna, njegova pritožba proti temu sklepu pa ni utemeljena ter jo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s postopkom o pritožbi proti sodbi temelji na določbi tretjega odst. 166. čl. ZPP, odločitev o stroških pritožbenega postopka v zvezi s pritožbo proti sklepu pa na določbi prvega odst. 156. čl. in prvega odst. 155. čl. ZPP. Stroške v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje ne glede na rezultat postopka trpi tisti, ki vrnitev v prejšnje stanje predlaga, v postopku s pritožbo zoper sklep pa se ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo ter je tako ta odgovor na pritožbo neupošteven in nepotreben za pravdo (381. čl. ZPP).