Jedro

Predlagateljica opisuje strokovna poznanstva iz preteklih postopkov in skupnega delovanja v pravosodju z nekaterimi sodniki, a iz navedb v predlogu ni mogoče sklepati o tesnejših prijateljskih odnosih, ki bi lahko vplivali na (videz) nepristranskost(i) oziroma objektivnost(i) odločanja. Zgolj poznanstvo, še posebej, če je to službeno, ni in ne more biti razlog za dvom v nepristranskost sodišča.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 3.553,83 EUR.

2.Toženka je vložila predlog za določitev drugega pristojnega sodišča. Navaja, da je bila pristojnost že delegirana iz Okrajnega sodišča na Jesenicah, kjer je kot strokovna sodelavka zaposlena njena sestra, na Okrajno sodišče v Radovljici. Iz letnega razporeda izhaja, da v nekaterih zadevah na Okrajnem sodišču v Radovljici sodita A.A., ki je prej vodila ta postopek, in B.B., oba sodnika na Okrajnem sodišču na Jesenicah, ter C.C., sodnik na Okrajnem sodišču v Kranju, ki je bil v preteklosti predlagateljičin sodelavec in sta se s sestro z njim družili v času opravljanja pravniškega državnega izpita. Njega nadomešča v tej zadevi sodeča sodnica D.D.. Obe s sestro še iz šolskih let ter kasneje iz obdobja zaposlitve in službenih izobraževanj poznata strokovno sodelavko na Okrajnem sodišču v Radovljici. Iz otroških let poznata tudi mediatorko, ki opravlja delo v pristojnosti Okrožnega sodišča v Kranju. V nadaljevanju navaja imena sodnikov, ki jih pozna iz časa zaposlitve (kot strokovna sodelavka) na Okrajnem sodišču v Kranju in sodijo na Okrajnem sodišču v Škofji Loki ter Okrožnem sodišču v Kranju. Dodaja, da je njena mati sodnica porotnica na Okrajnem sodišču v Kranju, soseda pa okrajna sodnica. Opravljala je pripravništvo na obeh sodiščih v Kranju. Ker se sodniki v manjših krajih med seboj poznajo in med seboj komunicirajo, dva sodnika, ki sta bila izločena pa sodita na Okrajnem sodišču v Radovljici, kjer pozna tudi druge osebe, ki so v osebnem poznanstvu z njo in njeno sestro, predlaga, da Vrhovno sodišče določi pristojno sodišče izven področja Okrožnega sodišča v Kranju.

3.Tožniku je bil predlog vročen 26. 3. 2025 in nanj ni odgovoril.

4.Predlog ni utemeljen.

5.V skladu z določbo 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek ali če so za to podani drugi tehtni razlogi. Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe sodna praksa šteje tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pri uresničevanju pravice do nepristranskega sojenja namreč ni pomembno zgolj to, da je nepristransko sojenje dejansko zagotovljeno, pač pa se mora to odražati tudi navzven.

6.Toženka navaja več osebnih poznanstev s sodniki in sodnim osebjem različnih sodišč, a nobeno ni takšno, da bi krnilo videz nepristranskosti sojenja Okrajnega sodišča v Radovljici, ki po odločitvi o delegaciji vodi postopek v tej zadevi. Izmed sodnikov in sodnega osebja tega sodišča toženka pozna (le) strokovno sodelavko, vendar več kot golega poznanstva ne zatrjuje. Za razpravljajočo sodnico in ostale sodnike pristojnega sodišča ne navede nobene okoliščine, ki bi lahko v javnosti, upoštevaje kriterij razumnega opazovalca, ustvarila vtis, da sodniki pristojnega sodišča ne bi mogli odločati nepristransko. Predlagateljica opisuje strokovna poznanstva iz preteklih postopkov in skupnega delovanja v pravosodju z nekaterimi sodniki, ki po navedbah predlagateljice sodijo tudi na pristojnem sodišču, a iz navedb v predlogu ni mogoče sklepati o tesnejših prijateljskih odnosih, ki bi lahko vplivali na (videz) nepristranskost(i) oziroma objektivnost(i) odločanja. Zgolj poznanstvo, še posebej, če je to službeno, ni in ne more biti razlog za dvom v nepristranskost sodišča.

7.Videz objektivne nepristranskosti po presoji Vrhovnega sodišča prav tako ni omajan, ker toženka pozna eno izmed mediatork na Okrožnem sodišču v Kranju in zaradi zatrjevanih sorodstvenih razmerij ter poznanstev na drugih sodiščih, saj njihovi tesnejši stiki s sodniki pristojnega sodišča niso zatrjevani.

8.Kljub temu, da je pristojno sodišče manjše sodišče, torej ni razlogov, zaradi katerih sodniki tega sodišča ne bi mogli odločati po svoji vesti ali zaradi katerih sojenje ne bi moglo potekati neodvisno in (tudi v očeh javnosti) nepristransko. Če bi bil spis dodeljen v delo kakšnemu od sodnikov, za katera predlagateljica zatrjuje, da jih "pozna", pa je (če so izpolnjeni pogoji iz 70. člena ZPP) na voljo predlog za izločitev sodnika. Enako velja za strokovno sodelavko.

Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

-------------------------------

Op. št. (1)VSRS sklepi I R 160/2022 s 7. 12. 2022, I R 53/2024 z 8. 5. 2024 in drugi.

Op. št. (2)VSRS sklep I R 39/2020 s 13. 2. 2020.

Op. št. (3)Po dostopnih podatkih spletne strani ima Okrajno sodišče v Radovljici 4 sodnike in 25 zaposlenih.