Jedro

S sklepom določen način izvajanja skupnega starševstva je zgolj okvir, ki pa ga starša lahko kadarkoli sporazumno spremenita, upoštevajoč koristi otrok in trenutne okoliščine.

Del skupnega starševstva je tudi sporazumevanje o vprašanjih, ki se nanašajo na otrokove aktivnosti in s tem povezane izdatke. Predlagatelj ima zato vedno pravico sodelovati pri odločanju, katere aktivnosti so otrokoma v korist, tudi če to ni izrecno zapisano v izpodbijanem sklepu.

Izrek

Pritožbama se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni: - v 1. in 2. alineji II. točke izreka glede izvajanja skupnega starševstva tako, da mladoletni A. A. in mladoletni B. B. preživljata čas z očetom na način, da oče sinova vsako drugo nedeljo, ki se nadaljuje s tednom, ko dela v dopoldanski izmeni, ob 17. uri prevzame na domu matere in ju v petek zjutraj odpelje v šolo, kjer ju nato po koncu pouka prevzame nasprotna udeleženka, - v V. točki izreka tako, da se s sklepom določena preživnina za mladoletnega A. A. dvigne na 140 EUR, za mladoletnega B. B. pa na 130 EUR, v preostalem delu se pritožbi zavrneta in se v nespremenjenem, a izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom mladoletna A. A. in B. B. zaupalo v skupno starševstvo obema udeležencema (I. točka izreka), uredilo način izvajanja skupnega starševstva (II. točka izreka), določilo, da je stalno prebivališče otrok in naslov za vročanje na naslovu nasprotne udeleženke, ki je upravičena do uveljavljanja pravic iz naslova otroškega dodatka (III. točka izreka), odločilo, da udeleženca krijeta izredne ali enkratne stroške obeh sinov vsak do 1/2, pri čemer je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki nakazati polovico zneska v 15. dneh po pozivu (IV. točka izreka), predlagatelju naložilo plačevanje preživnine od 1. 1. 2021 dalje, za mld. A. A. v višini 119 EUR, za mld. B. B. pa v višini 113 EUR, na račun nasprotne udeleženke, v primeru zamude s posameznim obrokom z zakonskimi zamudnimi obrestmi (V. točka izreka), zavrnilo drugačen predlog udeležencev (VI. točka izreka) in odločilo, da vsak od njiju krije svoje stroške postopka (VII. točka izreka).

2. Zoper sklep vlagata pritožbi oba udeleženca.

3. Predlagatelj odločitev sodišča izpodbija v 1. in 2. alineji II. točke in v IV. točki izreka iz vseh dopustnih pritožbenih razlogov. Izpostavlja, da dela v dveh izmenah, ima delovne vse sobote in tri nedelje v mesecu. Odločitev sodišča glede stikov je neživljenjska, saj ne more biti prost vsak torek popoldan, pa tudi ne dva vikenda v mesecu. Sprejeta ureditev ni v korist otrok, zato predlaga, da bi se stiki izvrševali vsak drugi ponedeljek, ko ima prost dan, od 16.00 ure do torka zjutraj, ko bi otroka odpeljal v šolo, ter vsak drugi teden, ko dela v dopoldanski izmeni, od nedelje popoldan do petka zjutraj. Pri odločitvi o financiranju izrednih izdatkov sodišče odločitve o vrsti teh stroškov ne bi smelo prepustiti nasprotni udeleženki, temveč bi se morala o njih skupaj posvetovati in se sporazumeti, ali sta jih zmožna pokriti.

4. Nasprotna udeleženka sklep izpodbija v I. in V. točki izreka iz pritožbenih razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se, da se otroka zaupata v skupno starševstvo obema udeležencema, saj je na njej pretežna skrb in s tako odločitvijo njuna korist ne bo zagotovljena. Sinova stike z očetom trenutno zavračata, B. B. k očetu ne želi, ker se tam ne počuti varnega, prav tako jih odklanja A. A. Oba otroka potrebujeta dodatno učno pomoč, njen obseg se je sedaj zaradi stresa in čustvene stiske povečal. Skupnemu starševstvu ni bil naklonjen niti CSD, predvsem pa te odločitve ne upravičujejo stiki, kot jih je uredilo sodišče. Zmotna je tudi odločitev o porazdelitvi preživninskega bremena, saj je materin prispevek bistveno višji. Na njej je ves angažma v zvezi s pomočjo pri šolskem delu, komunikacija s šolo in s strokovnimi delavci ter razrednikoma. Navedeno je sodišče upoštevalo v premajhni meri, zato bi bila ob dejstvu, da otroka večino časa preživita pri njej, ustrezna preživnina v višini 200 EUR mesečno za vsakega.

5. Na pritožbo nasprotne udeleženke je odgovoril predlagatelj in predlagal njeno zavrnitev.

6. Pritožbi sta delno utemeljeni.

7. Udeleženca sta starša dveh sinov, A. A., ki bo v teh dneh napolnil 14 let, in dvanajstletnega B. B. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom uredilo razmerje med staršema in otrokoma po razpadu 14 letne partnerske zveze ter ohranilo skupno starševstvo. Ker je pritožbeno sodišče na seji senata podvomilo v ustreznost odločitve glede načina izvajanja skupne skrbi za otroka, je v zadevi odločilo po opravljeni pritožbeni obravnavi (drugi v zvezi s petim odstavkom 347. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

8. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogom iz 8. točke izpodbijanega sklepa, v katerih je sodišče pojasnilo pravne in dejanske podlage za odločitev o skupnem starševstvu. Pritožbene navedbe nasprotne udeleženke, ki izpostavlja svojo pretežno skrb za otroka, pravilnosti te odločitve ne omajejo. Z zaslišanjem udeležencev na pritožbeni obravnavi tudi ni bila potrjena teza, da takšna odločitev ni v korist otrok, ker stike z očetom zavračata. Ugotovljeno je bilo, da se stiki izvršujejo redno in da sta otroka začasno dogovorjeni režim1 sprejela. Onemogočanje skupnega starševstva pomeni poseg v ustavnopravno varovane starševske pravice, ki je lahko dopusten le, če je nujen zaradi varstva koristi otrok in če je sorazmeren. Ker imata v konkretnem primeru oba starša ustrezne starševske zmožnosti in sta po oceni pritožbenega sodišča tudi sposobna osnovne komunikacije glede vprašanj, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok2, bi odločitev o zaupanju sinov v vzgojo in varstvo zgolj enemu od njiju nesorazmerno posegla v starševske pravice drugega. Takšna odločitev tudi ne bi zasledovala koristi otrok, za katere je razvojno psihološko najustreznejša rešitev, da ohranjata obsežen in intenziven stik tako z očetom kot mamo, pri čemer ju različnost vlog in načinov vzgoje bogati, prav tako kot jih tudi ohranjanje povezav s širšo družino.

9. Sodišče prve stopnje je kljub ugotovitvam, da oba starša delata izmensko ter ob vikendih3, pri čemer je predlagatelj prost le eno nedeljo v mesecu in dela vse sobote, odločilo, da otroka preživljata čas z očetom vsak torek od 16. ure do srede zjutraj in vsak drugi vikend. Predlagatelj utemeljeno opozarja, da gre za neživljenjsko odločitev, saj se glede na svoje delovne obveznosti v tem času sinovoma ne bo mogel posvetiti. Pritožbeno sodišče je zato v pretežni meri sledilo njegovemu predlogu in spremenilo način izvrševanja starševske skrbi, tako da ima predlagatelj stike z otrokoma vsak drugi teden od nedelje popoldan (od 17. ure) do petka zjutraj, ko jih preda v šolo. S tem je razširilo ureditev, kot se izvaja po začasnem dogovoru, za dodatno nočitev ter otrokoma omogočilo, da celoten šolski teden preživita s posameznim staršem, kar olajša prenos šolskih potrebščin in pripravo za posamezen dan. Hkrati je tudi premaknilo uro prevzema otrok v nedeljo, saj se trenutno potekajoči stiki pričnejo šele ob 20. uri, kar onemogoča vsakršno popoldansko aktivnost (skupen ogled filma, družabne igre, sprehod...). Prav zaradi enakomernega ritma preživljanja šolskih dni pri posameznem staršu pa sodišče ni sledilo predlagatelju, da bi otroka pri njem dodatno prenočevala od ponedeljka na torek v tednu, ki ga sicer preživljata pri mami. Sinova sta dovolj stara, da ohranjata čustveno povezanost s staršema tudi, če ju nekaj dni ne vidita, zato je sodišče prednost dalo enovitemu in bolj predvidljivemu načinu izvajanja stikov v času šole. Ker sta kljub razširitvi z izpodbijanim sklepom določenega načina izvrševanja starševstva otroka še vedno pri očetu zgolj 1/3 časa, je s tem upoštevana njuna želja, da več dni preživita z mamo, v okolju, kjer imata širšo socialno mrežo. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je takšna ureditev glede na konkretne okoliščine ustrezna in obema staršema nudi priložnost, da se otrokoma posvetita. Ob tem vzpodbuja predlagatelja, da se z nasprotno udeleženko in otrokoma dogovori tudi za kakšno aktivnost v vikendu, ko je več možnosti za neobremenjeno preživljanje prostega časa, nasprotno udeleženko pa hkrati poziva, da temu prisluhne. S sklepom določen način izvajanja skupnega starševstva je namreč zgolj okvir, ki pa ga starša lahko kadarkoli sporazumno spremenita, upoštevajoč koristi otrok in trenutne okoliščine.

10. Pritožnika ocene potreb otrok, kot izhajajo iz 15. točke izpodbijanega sklepa in med katere sodijo vsi stroški, povezani z rednim šolanjem ter plačljivimi izvenšolskimi dejavnostmi4, ne izpodbijata. Za nasprotno udeleženko je sporna zgolj porazdelitev preživninskega bremena. Pritožbeno sodišče po izvedenem zaslišanju udeležencev soglaša, da je na predlagateljici večje breme glede šolanja5, ki je zahtevno zaradi posebnih potreb obeh otrok, prav tako sinova z njo preživita več časa (70 %) ter ima z njunim vsakodnevnim preživljanjem zato več stroškov6, nižji je tudi njen zaslužek7. Vse te okoliščine se premalo izrazijo pri porazdelitvi preživninskega bremena, zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbi ugodilo in predlagateljev prispevek dvignilo s 60 % na 70 %. Pri tem je vrednosti izravnalo tako, da je starejšemu sinu, ki že zaključuje osnovno šolo, priznalo nekoliko višji znesek kot mlajšemu, vse pa vrednostno v okviru skupno ugotovljene ocene potreb obeh šolajočih otrok. Določeni zneski zajemajo vse s prvostopnim sklepom ugotovljene potrebe (šola, izvenšolske dejavnosti, telefon, oblačila, obutev), ostale potrebe pa starša zadovoljujeta v času, ko otroka prebivata pri njiju.

11. Del skupnega starševstva je tudi sporazumevanje o vprašanjih, ki se nanašajo otrokove aktivnosti in s tem povezane izdatke. Predlagatelj ima zato vedno pravico sodelovati pri odločanju, katere aktivnosti so otrokoma v korist, tudi če to ni izrecno zapisano v izpodbijanem sklepu. Pritožbeno sodišče zato v IV. točko izreka ni posegalo, temveč nasprotno udeleženko obvešča, da se je dolžna pred pozivom o prispevku k polovici izrednih izdatkov s predlagateljem o njihovem namenu posvetovati in z njim doseči konsenz, sicer lahko predlagatelj takšno plačilo odkloni.

12. Po povedanem je pritožbeno sodišče pritožbama delno ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo v delu, ki se nanaša na ureditev rednih tedenskih stikov ter plačila preživnine, v ostalem delu pa je pritožbi zavrnilo (358. člen ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Ta je bil dogovorjen v mediacijskem postopku. 2 Če se glede posameznega vprašanja ne dogovorita, jima pri tem pomaga CSD (151. člen DZ). Enako bi veljalo glede vprašanj, ki bistveno vplivajo na razvoj otrok, tudi če bi bila dečka zaupana zgolj enemu od staršev, saj ima starš, ki mu je po odločitvi sodišča otrok zaupan, pravico sam odločati le o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja. 3 Oče dela v gostinstvu, mama v trgovini. Oba starša sta se že v obdobju skupnega življenja organizirala tako, da sta delala v nasprotnih izmenah in namenila popoldanski čas otrokoma. 4 Nasprotna udeleženka je zato od predlagatelja neutemeljeno terjala dodatno plačilo polovice stroška za angleščino in šolske potrebščine, saj sta že zaobsežena v preživnini. Seveda pa je dolžnost predlagatelja, da jo redno plačuje. 5 Predlagatelj je ob zaslišanju navedel, da z razredniki otrok nima stikov, če je kaj nujnega, se sliši s socialno delavko. 6 Ti v preživnini niso upoštevani. 7 Predlagatelj zasluži vsaj 10 do 15 % več.