Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upnik plačila davkov in prispevkov, ki jih je dolžan obračunati in odvesti delodajalec pri izplačilu plače, ne more izterjati kot plačilo denarne terjatve. Predlog za izvršbo mora zato upnik oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev.
I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu.
II. Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje popravilo sklep o izvršbi glede 1., 2. in 5. točke predloga za izvršbo (1. točka izreka sklepa), predlog za izvršbo zavrnilo v točki 3 in 4 (točka 2 izreka sklepa), zavrnilo ugovor dolžnika (točka 3. izreka sklepa) in odločilo o stroških ugovornega postopka (točka 4 izreka sklepa).
2. Zoper 2. točko izreka sklepa, s katerimi je bil zavrnjen predlog za izvršbo za plačilo prispevkov in davkov, se je pritožil upnik. Bistvo pritožbenih navedb je, da upnik izterjuje plačo. Plača je vedno določena v bruto znesku. Delodajalec je dolžan po zakonu obračunati davke in prispevke od izplačane plače. Upnik je v predlogu davke in prispevke obračunal in terjatev uveljavljal kot denarno terjatev. Predlaga spremembo sklepa v izpodbijanem delu tako, da se dovoli predlagana izvršba za izterjavo davkov in prispevkov.
3. Dolžnik v odgovoru na pritožbo navaja razloge, zakaj pri izplačilu davkov in prispevkov ne gre za denarno terjatev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Po ustavljeni sodni praksi se v izvršilnem postopku odločbe delovnih sodišč o dolžnosti izplačila plače izvršujejo tako, da se: - znesek, do plačila katerega je upravičen delavec (neto plača), izvršuje kot denarna terjatev; - obračun in odvedba davkov in prispevkov, ki ga je dolžan napraviti delodajalec, pa kot nedenarna terjatev.
6. Predlog za izvršbo mora zato upnik oblikovati tako, da izterjuje neto plačo kot denarno terjatev, plačilo davkov in prispevkov pa kot nedenarno terjatev. Upnik je v popravljenem predlogu za izvršbo predlagal izterjavo plače kot plačilo denarne terjatve (zahteval je plačilo neto plače upniku in plačilo davkov in prispevkov, ki jih je izračunal, na račun kamor se ti nakazujejo). Predloga za izvršbo torej ni oblikoval tako, da bi terjal denarno terjatev in izpolnitev nedenarne terjatve. Sodišče prve stopnje ga je zato s sklepom z dne 28.7.2011 pravilno pozvalo na popravo predloga za izvršbo in ga tudi poučilo, kako naj ga popravi. Upnik je v dopisu z dne 14.9.2011 vztrajal, da gre za izterjavo denarne terjatve, če pa sodišče meni drugače, naj da bolj natančna navodila. Bolj natančnih navodil, kot jih je dalo sodišče prve stopnje upniku v sklepu z dne 28.7.2011, ni mogoče dati.
7. Ker upnik predloga za izvršbo v delu izterjave davkov in prispevkov ni dopolnil z ustreznim sredstvom izvršbe, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je predlog za izvršbo v tem delu zavrnilo. Pritožbo upnika je bilo zato zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (365. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pravilno pa je stališče pritožbe, da mora dolžnik, ko bo izplačal plačo upniku v neto znesku, obračunati in odvesti tudi davke in prispevke, ki jih je dolžan odvesti po zakonu. Če bo ob izplačilu neto plače dolžnik ravnal tako, izvršba za plačilo davkov in prispevkov niti ne bo potrebna.
8. V tej zadevi se je izpostavilo vprašanje, ali lahko upnik z izračunom davkov in prispevkov spremeni nedenarno terjatev v denarno terjatev. Pritrditi je stališču sodišča prve stopnje, da upnik tega ne more. V izvršilnem naslovu je določeno, da je dolžnik dolžan od bruto zneskov odvesti davke in prispevke in upniku plačati neto znesek. Upnik v izvršilnem naslovu tako nima podlage, da se dolžniku za davke in prispevke zarubijo denarna sredstva, ampak zgolj, da se dolžniku naloži, da je od bruto zneskov dolžan odvesti davke in prispevke, kar pa je nedenarna obveznost, ki se izterjuje po določilu 226. člena ZIZ.
9. Upnik s pritožbo ni uspel, odgovor dolžnika na pritožbo ni bil potreben. Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.