Jedro

Ker revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), je revizijsko sodišče tožničino revizijo preizkusilo po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo določbe 41. člena ZTuj-1 pravilno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS (Ur. l. RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnila tožničino tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 19. 1. 2004 (1. točka izreka sodbe in sklepa), in tožnico oprostilo plačila sodnih taks (2. točka izreka sodbe in sklepa). Z navedeno odločbo je tožena stranka v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo Upravnega sodišča RS z dne 9. 4. 2003, zavrnila tožničino pritožbo proti odločbi Upravne enote Ljubljana z dne 14. 10. 2003. Prvostopni organ je v ponovljenem postopku ponovno zavrnil tožničino prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji, ker ni izkazala pogoja 8 let legalnega bivanja v Sloveniji.

2. Po presoji sodišča prve stopnje je tožena stranka pravilno uporabila materialno pravo na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in je zato njena odločba, izdana po določbi 41. člena Zakona o tujcih – ZTuj-1 (Ur. l. RS, št. 41/99 in 87/02) pravilna in zakonita, tožbene navedbe pa neutemeljene.

3. Tožnica v reviziji (prej pritožbi) zoper sodbo uveljavlja pritožbeni razlog zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in smiselno predlaga spremembo sodbe tako, da se njeni prošnji za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca na podlagi 41. člena ZTuj-1 ugodi, ali podrejeno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne prvostopnemu sodišču v ponovno odločanje.

4. Odgovori na revizijo niso bili vloženi.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki v prvem odstavku 107. člena določa, da se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku istega člena pa, kdaj se pritožbe, vložene pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe in kdaj kot revizije po ZUS-1. Ker vložena tožničina pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po ZUS-1, jo Vrhovno sodišče obravnava kot pravočasno in dovoljeno revizijo, prvostopna sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje (83. člen ZUS-1). Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se lahko revizija vloži le zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1). Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pa pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (86. člen ZUS-1). V tem obsegu je potekal tudi sodni preizkus te revizije.

8. V obravnavanem upravnem sporu je sporno, ali je tožnica, ki je prošnjo vložila po določbi 41. člena ZTuj-1, ki je v času odločanja prvostopnega organa določal 8 letno neprekinjeno bivanje tujca v Republiki Sloveniji na podlagi dovoljenj za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji, ob odločanju prvostopnega organa izpolnjevala pogoje za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca v Republiki Sloveniji. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da je imela tožnica dovoljenje za začasno prebivanje neprekinjeno šele od 7. 1. 1999 dalje torej glede na čas odločanja prvostopnega organa (dne 14. 10. 2003) šele dobra 3 leta. Ker tudi ne izpolnjuje pogojev za dovoljenje za stalno prebivanje na drugi pravni podlagi (npr.: Zakon o začasnem zatočišču – ZZZat), je sodišče prve stopnje presodilo, da je odločba tožene stranke na zakonu utemeljena.

9. Revidentka v reviziji izrecno uveljavlja le revizijski (prej pritožbeni) razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ker naj upravni organi ne bi upoštevali njenega bivanja v Sloveniji na podlagi humanitarnih razlogov in nadalje na podlagi dovoljenja za delo v Republiki Sloveniji že pred januarjem 1999. Ker pa, kot je bilo že uvodoma navedeno, revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), je revizijsko sodišče tožničino revizijo preizkusilo po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje uporabilo določbe 41. člena ZTuj-1 pravilno.

10. Vrhovno sodišče je zaradi navedenega tožničino revizijo zavrnilo kot neutemeljeno (92. člen ZUS-1).