Jedro

Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti dolžnikovega ugovora. Iz spisa je namreč razvidno, da je dolžnik v ugovoru z dne 2. 6. 2023 (list. št. 49 – 50), s katerim je izpodbijal sklep o izvršbi I 79/2023 z dne 4. 5. 2023, podal le navedbe v zvezi s sklepom I 100/2021, ki pa za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno upoštevne in ne predstavljajo nobenega od ugovornih razlogov po prvem odstavku 55. člena ZIZ. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobrazloženosti in posledični zavrnitvi dolžnikovega ugovora kot neutemeljenega (četrti odstavek 58. člen ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo dolžnikov ugovor z dne 2. 6. 2023 zoper sklep o izvršbi z dne 4. 5. 2023.

2.Dolžnik vlaga zoper sklep sodišča prve stopenj pravočasno laično pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, oboje v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Navaja, da je bil sodišču priložen ugovor, kot ga ponovno prilaga, in je prišlo do pomote ali zamenjave dokumentov. Opozarja na 335. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki določa obvezne sestavine pritožbe. Nujni sestavini pritožbe sta samo dve: navedba odločbe, zoper katero se vlaga pritožba, in pritožnikov podpis (tretji odstavek 343. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), ki pa sta bili podani; če je bila priložena napačna zadeva, kot navaja sodišče prve stopnje in s čimer se dolžnik ne strinja, bi ga sodišče prve stopnje moralo na to opozoriti. Prilaga pritožbo zoper sodbo z dne 2. 6. 2023, iz vsebine katere je razvidno, da jo vlaga zoper sodbo oz. sklep Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah P 79/2023 z dne 4. 5. 2023.

3.Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da pritožbeno sodišče dolžnikovo pritožbo zavrne. Navaja, da upnik izterjuje dolg od leta 2014 in da se dolžnik že deset let izmika plačilu, sodba Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah P 45/2020 z dne 21. 4. 2021, ki je podlaga za izvršilni postopek, pa je pravnomočna. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Predmet pritožbenega preizkusa je sklep o ugovoru zoper sklep o dovolitvi izvršbe na podlagi izvršilnega naslova. Po drugem odstavku 53. člena ZIZ mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. Razlogi za ugovor so primeroma našteti v prvem odstavku 55. člena ZIZ.

6.Sodišče prve stopnje je ugotovilo (kar pritožbeno ni izpodbijano), da je bil v obravnavani zadevi sklep o izvršbi izdan na podlagi izvršilnega naslova zaradi izterjave denarne terjatve. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa je razvidna tudi ugotovitev sodišča, da je dolžnik vložil pravočasen ugovor, v katerem je v uvodu navedel, da ugovarja sklepu o izvršbi I 79/2023 z dne 4. 5. 2023 v celoti, v nadaljevanju pa je ugovarjal sklepu I 100/2021 zaradi zneska 5.245,62, in podal navedbe v tej zadevi. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor kot neobrazložen zavrnilo, sklicujoč se na dolžnikove ugovorne navedbe, ki se ne nanašajo na obravnavano zadevo (drugi odstavek 53. člena ZIZ).

7.Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti dolžnikovega ugovora. Iz spisa je namreč razvidno, da je dolžnik v ugovoru z dne 2. 6. 2023 (list. št. 49 - 50), s katerim je izpodbijal sklep o izvršbi I 79/2023 z dne 4. 5. 2023, podal le navedbe v zvezi s sklepom I 100/2021, ki pa za odločitev v obravnavani zadevi niso pravno upoštevne in ne predstavljajo nobenega od ugovornih razlogov po prvem odstavku 55. člena ZIZ. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje o neobrazloženosti in posledični zavrnitvi dolžnikovega ugovora kot neutemeljenega (četrti odstavek 58. člen ZIZ).

8.V zvezi z dolžnikovimi pritožbenimi navedbami glede pritožbe z dne 2. 6. 2023 zoper sklep P 79/2023 z dne 4. 5. 2023, če gre vsebino slednje razumeti kot del pritožbenih navedb, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da te navedbe predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, saj dolžnik navedbe v pritožbi podaja prvič, ne da bi navedel razloge za zapoznelo navajanje, in jih zato pritožbeno sodišče pri presoji pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa o ugovoru ne more upoštevati (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Predmet pritožbenega preizkusa je namreč lahko le odločitev sodišča prve stopnje o dolžnikovem ugovoru glede tistih dejstev, ki jih je dolžnik zatrjeval že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, medtem ko širjenje ugovornih navedb v pritožbi ni dopustno. Tudi sicer je izvršilno sodišče prve stopnje na izvršilni naslov v skladu z načelom formalne legalitete vezano, in se v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, ne more spuščati. V zvezi z trditvami, da sta bili nujni sestavini pritožbe po njegovem v pritožbi vsebovani, zato bi ga moralo prvostopno sodišče na napako opozoriti, gre izpostaviti, da se v postopku s pritožbo

ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev; ne glede na navedeno pa je pomen obeh nujnih sestavin v zagotavljanju meritornega obravnavanja, kar je bilo v obravnavanem primeru spoštovano, saj dolžnikov ugovor ni bil zavržen.

9.Glede na navedeno je dolžnikova pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na obstoj katerih pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

-------------------------------

1Po prvem odstavku 55. člena ZIZ je mogoče ugovor zoper sklep o izvršbi vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, zlasti pa: 1. če sodišče, ki je izdalo sklep o izvršbi, zanj ni bilo pristojno; 2. če listina, na podlagi katere je bila dovoljena izvršba, ni izvršilni naslov ali verodostojna listina; 3. če odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, še ni izvršljiva; 4. če je odločba, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena, odpravljena ali spremenjena; 5. če je poravnava, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena ali izrečena za nično; 6. če še ni pretekel rok za izpolnitev terjatve ali če še ni nastopil pogoj, ki je bil določen v poravnavi; 7. če je izvršba dovoljena na stvari, denarno terjatev ali na druge pravice, ki so izvzete iz izvršbe, oziroma na katerih je možnost izvršbe omejena; 8. če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po izvršljivosti odločbe ali pred tem, toda v času, ko dolžnik tega ni mogel uveljavljati v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, oziroma če je terjatev prenehala na podlagi dejstva, ki je nastopilo po sklenitvi poravnave; 9. če je upnik odložil izpolnitev obveznosti za čas, ki še ni potekel; 10. če je pretekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo; 11. če je nastopilo zastaranje terjatve, o kateri je bilo odločeno v izvršilnem naslovu; 12. če je terjatev ni prešla na upnika oziroma če obveznost ni prešla na dolžnika.

2Oziroma v ugovornem postopku, glede na 15. člen ZIZ.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (1998) - ZIZ - člen 53, 55, 58 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 337, 365

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.