Jedro

Zemljiškoknjižno sodišče ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla, vendar pa mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila preveriti usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla. V obravnavanem primeru ni podana identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu. Predložena pogodba ne predstavlja podlage razpolagalnemu pravnemu poslu, zato predlagatelj na podlagi takih listin ne more uspeti z vknjižbo predlagane pravice.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje kot neutemeljen zavrnilo ugovor zoper II. točko izreka sklepa zemljiškoknjižne referentke Okrajnega sodišča v Radovljici, opr. št. Dn. št. 2507/2009 z dne 28. 10. 2009, s katerim je bil zavržen zemljiškoknjižni predlog predlagatelja, da se na podlagi pogodbe o služnosti z dne 26. 1. 2007 in zemljiškoknjižnega dovolila z dne 27. 7. 2009 pri parcelah 403/3, 406/5 in 406/7 k.o. B., vl. št. 985, kot služečih nepremičninah, dovoli vknjižba služnostne pravice v korist vsakokratnega lastnika gospodujoče nepremičnine parc. št. 400/2 k.o. B..

Zoper sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je bila v času sklenitve pogodbe z dne 26. 1. 2007 lastnica sporne nepremičnine družba K. N., d.d.. To dejstvo izhaja iz listin, ki so bile predložene naslovnemu sodišču v zadevi opr. št. Dn. 1026/2009. Na to dejstvo je predlagatelj zemljiškoknjižno sodišče opozoril v svojem ugovoru z dne 5. 11. 2009. Če bi zemljiškoknjižno sodišče vpogledalo v spis oz. listine, ki se nahajajo v zbirki listin, bi lahko ugotovilo, da je bila družba K.N., d.d. lastnik nepremičnine v obdobju od 29. 12. 2006 (datum vpisa pripojitve družbe M. d.o.o. (tedanji lastnik nepremičnine) k družbi K.N., d.d.) do 12. 2. 2009 (datum vpisa oddelitve, s katero je bila sporna nepremičnina prenesena na družbo V., d.o.o. (sedanji lastnik nepremičnine). Glede navedbe sodišča, da notar pri overitvi podpisa ne preverja pogojev za vpis pravice v zemljiško knjigo, predlagatelj še vedno zatrjuje, da notarji v praksi to delajo, saj so na podlagi 140.a člena ZZK -1 pooblaščeni in dolžni vložiti zemljiškoknjižni predlog, razen, če stranke temu izrecno nasprotujejo.

Pritožba ni utemeljena.

V pritožbi se predlagatelj sklicuje na navedbe v ugovoru z dne 5. 11.2009, česar pa pritožbeno sodišče ne more upoštevati. Pritožba je namreč samostojno pravno sredstvo in pritožbeno sodišče presoja sodbo sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov in glede tistih razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.

Pritožbeno sodišče pritrjuje zavrnitveni odločitvi sodišča prve stopnje, vendar pa iz drugih materialnopravnih razlogov.

V skladu s 13. členom Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS št. 58/2003; v nadaljevanju ZZK -1) se v zemljiško knjigo vpisujejo stvarne pravice na nepremičninah, med njimi tudi služnostna pravica. ZZK -1 ureja postopek odločanja o vpisih v zemljiško knjigo, vsebino služnostne pravice pa ureja Stvarnopravni zakonik (Ur. l. RS št 87/2002; v nadaljevanju SPZ).

Stvarne služnosti se vpisujejo v zemljiško knjigo z vknjižbo. Vknjižba se v skladu s prvim odstavkom 40. člena ZZK -1 dovoli na podlagi javne listine ali zasebne listine (pogodbe o ustanovitvi služnosti, ki je primerna za vpis). Zasebna listina mora temeljiti na veljavnem pravnem temelju in mora vsebovati zemljiškoknjižno dovolilo, ki je opredeljeno kot izrecna nepogojna izjava tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (23. člen SPZ in 32. člen ZZK -1). ZZK -1 v 1. točki prvega odstavka 148. člena določa, da se vpis dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka za vpis iz listine, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, medtem ko je v prvem odstavku 149. člena ZZK -1 določeno, da je zahtevek za vpis utemeljen, če je vsebina vpisa, ki se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim dovolilom in če je z zemljiškoknjižnim dovolilom tudi dovoljen vpis v korist osebe, v korist katere se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva. Na podlagi zapisanega zemljiškoknjižno sodišče v strogo formalnem postopku ne sme presojati veljavnosti zavezovalnega pravnega posla (pogodbe), vendar pa mora pri presoji popolnosti zemljiškoknjižnega dovolila (četrti odstavek 149. člena ZZK -1) preveriti usklajenost vsebine zemljiškoknjižnega dovolila s predmetom zavezovalnega pravnega posla, ki v posameznem primeru predstavlja podlago za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila in dovoliti vpis le, če se vsebina zemljiškoknjižnega dovolila ujema s predmetom predloženega zavezovalnega pravnega posla. Če bi bilo za vpis dovolj zgolj zemljiškoknjižno dovolilo, bi bila namreč določba 36. člena ZZK-1, ki določa, da mora biti tudi pri vpisu (stvarnih pravic) zemljiškoknjižnemu dovolilu priložena listina o pravnem poslu, na podlagi katerega je ta pravica nastala, nepotrebna. Ta določba pa ni nepomembna, saj temelji na načelu kavzalnosti, za katerega se je jasno izrekel SPZ.

V 210. členu SPZ je služnost opredeljena kot pravica uporabljati tujo stvar ali izkoriščati pravico oz. zahtevati od lastnika stvari, da opušča določena dejanja, ki bi jih sicer imel pravico izvrševati na svoji stvari (služeča stvar). Pri stvarnih služnostih gre vedno za dve nepremični stvari, gospodujočo in služečo, tako da je stvarna služnost vedno ustanovljena v korist gospodujoče nepremičnine, imetnik pravice pa je vsakokratni lastnik gospodujoče nepremičnine. Služnost je torej neločljivo povezana s služečo stvarjo, ker iz služeče stvari izhaja tudi sama vsebina služnosti. Po drugem odstavku 215. členu SPZ mora pogodba o ustanovitvi služnosti vsebovati ime lastnikov gospodujoče in služeče nepremičnine, zemljiškoknjižno oznako obeh nepremičnin, natančen opis služnosti in morebitno nadomestilo, ki ga mora plačati lastnik gospodujoče nepremičnine.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da v konkretnem primeru ni podana identiteta predmeta v zavezovalnem in razpolagalnem pravnem poslu. Pogodba o služnosti št. 41-1728/06-0/301-KZG069-AKO z dne 24. 1. 2007 ne vsebuje vseh obveznih sestavin po drugem odstavku 215. člena SPZ, saj v pogodbi sploh ni opredeljena zemljiškoknjižna oznaka gospodujoče nepremičnine, torej nepremičnine, v katere korist naj bi se služnost na služečih parc. št. 403/3, 406/5 in 406/7 k.o. B. ustanovila. Iz 4. člena cit. pogodbe izhaja, da naj bi bila služnostna pravica ustanovljena v korist poimensko določene osebe (R. in K.), čeprav mora biti pri zemljiškoknjižnih služnostih služnost neločljivo povezana z gospodujočo nepremičnino in ne s poimensko določenimi osebami, kot je to pri t.i. osebnih služnostih. V konkretnem primeru torej navedena pogodba ne predstavlja podlage razpolagalnemu pravnemu poslu oziroma ni podana identičnost predmetov obeh predloženih pravnih poslov, zato predlagatelj na podlagi takih listin ne more uspeti z vknjižbo predlagane pravice.

Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je na podlagi 2. točke tretjega odstavka 161. člena ZZK -1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.