Jedro

V tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ugodilo tožbi tožeče stranke (v nadaljevanju revidentka) in odločbo Finančne uprave RS, Finančnega urada Ljubljana, št. DT 4222-1602/2014-7 (08-150-04) z dne 7. 1. 2015 odpravilo in vrnilo davčnemu organu prve stopnje v ponovno odločanje. Z odpravljeno odločbo je bil revidentki odmerjen in naložen v plačilo davek na dediščine in darila za premoženje, ki ga je prejela na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani, od davčne osnove 110.651,61 EUR v znesku 22.262,90 EUR. Odločeno je bilo tudi o roku za plačilo, začetku teka zamudnih obresti, stroških postopka ter nesuspenzivnosti pritožbe. Tožena stranka je pritožbo zoper navedeno odločbo zavrnila kot neutemeljeno z odločbo, št. DT-499-11-12/2015-2 z dne 18. 9. 2015. 2. Sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe navede, da odpravo izpodbijane odločbe narekuje odločba Ustavnega sodišča, št. U-I-190/15-10 z dne 5. 5. 2016 s katero je razveljavilo drugi odstavek 5. člena Zakona o davku na dediščine in darila, ki je določal, da se vrednost v dar prejetega premoženja in s tem osnova za davek pri nepremičninah izračuna na podlagi posplošene tržne vrednosti, ugotovljene po zakonu, ki ureja množično vrednotenje nepremičnin, in ki je bil, kot je razvidno iz razlogov izpodbijane odločbe, podlaga za odločitev v konkretnem primeru.

3. Revidentka izpodbija sodbo sodišča prve stopnje z revizijo, katere dovoljenost utemeljuje z 2. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe materialnega prava. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj reviziji ugodi, izpodbijano sodbo spremeni, tako da tožbi v celoti ugodi oziroma podrejeno, da reviziji ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje sodišču prve stopnje.

K I. točki izreka:

4. Revizija ni dovoljena.

5. V obravnavani zadevi je bil s sodbo sodišča prve stopnje odpravljen v upravnem sporu izpodbijani upravni akt in zadeva vrnjena upravnemu organu prve stopnje v ponoven postopek. Če pa se upravna odločba odpravi s pravnomočno sodbo, se odpravijo tudi pravne posledice, ki so iz nje nastale (tretji odstavek 64. člena ZUS-1) in se upravna zadeva vrne v stanje, v katerem je bila pred odločanjem o tožbi. Takšne posledice v zvezi z odpravo upravnega akta so določene tudi v prvem odstavku 281. člena Zakona o splošnem upravnem postopku - ZUP. V obravnavani zadevi to pomeni vrnitev v stanje pred izdajo odpravljene odločbe upravnega organa prve stopnje, to je v stanje, ko o pravici, obveznosti in pravni koristi tožnika v upravnem sporu še ni (dokončno) odločeno.

6. V tretjem odstavku 83. člena ZUS-1 je določeno, da revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki zanjo nima pravnega interesa. Ker je revizija izredno pravno sredstvo, ki predstavlja zadnjo pravno možnost odločanja v upravnem sporu, je pravni interes podan, če jo vloži revident, ki si z odločitvijo v reviziji lahko izboljša svoj pravni položaj. Ker pa ostaja izid ponovnega odločanja do nove odločitve pristojnega organa negotov, pred dokončno odločitvijo v upravnem postopku niti ni mogoče ugotoviti, kdo bo posledično upravičen do sodnega varstva. Enako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v več zadevah (npr. v sklepu X Ips 111/2004 z dne 19. 4. 2007, X Ips 305/2010 z dne 26. 8. 2010 in X Ips 292/2008 z dne 16. 7. 2008).

7. Glede na navedeno je moralo Vrhovno sodišče revizijo kot nedovoljeno zavreči na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

8. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).