Jedro

V skladu z ustaljeno sodno prakso kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP.

Zgolj dejstvo, da je obdolženec predsednik Delovnega sodišča v Mariboru in da postopek zoper njega poteka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja.

Izrek

Predlog za prenos krajevne pristojnosti se zavrne.

Obrazložitev

A. 1. Pred Okrajnim sodiščem v Mariboru je v teku kazenski postopek zoper obdolženega A. A. zaradi kaznivega dejanja zalezovanja po prvem odstavku 134a. člena Kazenskega zakonika (KZ-1).

2. Obdolženčev zagovornik predlaga prenos pristojnosti na Okrajno sodišče v Slovenskih Konjicah. Navaja, da je obdolženec predsednik Delovnega sodišča v Mariboru. Trdi, da so v obravnavanem primeru podane okoliščine, ki vzbujajo dvom v nepristranskost Okrajnega sodišča v Mariboru kot institucije. Ocenjuje, da imajo sodniki mariborskih sodišč zaradi medijske izpostavljenosti obravnavanega primera diskriminatoren odnos do obdolženca. Po zagovornikovih navedbah med tožilci, sodniki in predsedniki mariborskih sodišč obstojijo strokovne, stanovske, funkcionalne in osebne povezave. Sodniki mariborskih sodišč so na Delovnem sodišču v Mariboru opravljali pripravništvo, v času pripravništva so bili kolegi z obdolžencem, prav tako so v okviru priprav na Pravniški državni izpit poslušali obdolženčeva predavanja. Navaja, da je razpravljajoča sodnica v obravnavani zadevi, mag. K. K., del pripravništva opravljala na Delovnem sodišču v Mariboru, sodnik M. P., predsednik Okrajnega sodišča v Mariboru, pa je del pripravništva opravljal pri obdolženčevi ženi, sodnici B. B. Trdi, da obdolženec osebno pozna višjega sodnika M. P., predsednika Višjega sodišča v Mariboru, ki je izvenzakonski partner M. P., nekdanje predsednice Okrajnega sodišča v Mariboru.

B.

3. Po prvem odstavku 35. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) lahko skupno neposredno višje sodišče določi za postopek drugo stvarno pristojno sodišče na svojem območju, če je očitno, da se bo tako lažje izvedel postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Kateri so ti tehtni razlogi, zakon ne določa, v sodni praksi pa se je izoblikovalo stališče, da je tehtni razlog za prenos krajevne pristojnosti podan takrat, kadar obstojijo okoliščine, ki objektivno ne zagotavljajo nepristranskega (poštenega) sojenja v smislu prvega odstavka 23. člena Ustave Republike Slovenije oziroma prvega odstavka 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah (prim. odločbi Ustavnega sodišča U-I-149/99 z dne 3. 4. 2003 in Up-799/13-19 z dne 22. 1. 2015). Sodišče, ki odloča o prenosu pristojnosti, ugotavlja obstoj teh pogojev le na podlagi predloga upravičenca in njegove utemeljitve.

4. Po presoji Vrhovnega sodišča v predlogu navedene okoliščine ne dajejo podlage za zaključek, da so podani tehtni razlogi, ki bi utemeljevali prenos krajevne pristojnosti. Iz predloga za prenos pristojnosti izhaja, da je nepristranskost oziroma njen videz v obravnavanem primeru okrnjen zaradi medsebojne povezanosti in komunikacije sodnikov mariborskih sodišč.

5. V skladu z ustaljeno sodno prakso(1) kolegialni odnosi, ki so običajni med delavci v pravosodju, ne predstavljajo tehtnega razloga v smislu prvega odstavka 35. člena ZKP. Predlagatelj ni izkazal, da bi odnosi med obdolžencem, ki je predsednik Delovnega sodišča v Mariboru in sodnico, ki vodi obravnavani kazenski postopek, te okvire presegali in bi zato obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bil podan razumen dvom v sodničino nepristranskost. O odnosih, ki bi presegali običajne kolegialne odnose, prav tako ni mogoče zaključiti na podlagi predlagateljevih splošnih in pavšalnih navedb o povezavah in komunikaciji med obdolžencem in sodniki mariborskih sodišč. Zgolj dejstvo, da je obdolženec predsednik Delovnega sodišča v Mariboru in da postopek zoper njega poteka pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, po oceni Vrhovnega sodišča ne zadošča za upravičen dvom v nepristranskost kateregakoli sodnika Okrajnega sodišča v Mariboru kot takšnega, ampak predstavlja neargumentiran subjektiven dvom obdolženčevega zagovornika v nepristranskost sojenja. To pa izjemnosti uporabe instituta prenosa krajevne pristojnosti ne opravičuje.

C.

6. Institut prenosa krajevne pristojnosti predstavlja izjemo od splošnega pravila, po katerem je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno ali poskušano (prvi odstavek 26. člena ZKP). V predlogu navedene okoliščine po oceni Vrhovnega sodišča take izjeme ne upravičujejo, zato je zagovornikov predlog za prenos krajevne pristojnosti zavrnilo.

(1) Na primer sklep VSRS I Kr 39962/2011-82 z dne 17. 12. 2015 in številni drugi.