Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

sodba I U 402/2011

ECLI:SI:UPRS:2011:I.U.402.2011 Upravni oddelek

dodelitev brezplačne pravne pomoči finančni pogoj premoženje pogodba o dosmrtnem preživljanju
Upravno sodišče
5. april 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Pogodba o dosmrtnem preživljanju oziroma premoženje, na katerega se takšna pogodba nanaša, iz premoženja v smislu določb 14. člena ZBPP oziroma 23. člena ZSV ni izrecno izvzeto. Zato ga je v načelu šteti za relevantnega pri odločanju, razen v primeru, ko je v zvezi s tem premoženjem izpolnjen kakšen od pogojev, ki so izrecno predpisani za to, da se ga pri odločanju ne upošteva.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevek tožeče stranke za povračilo stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je pristojni organ za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju: BPP) prošnjo tožnika za BPP z dne 13. 1. 2011 zavrnil kot neutemeljeno. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe sledi, da je strokovna služba glede premoženjskih pogojev tožnika po uradni dolžnosti vpogledala v dva sodna spisa ter na ta način pridobila izpisek iz zemljiške knjige, izpisek iz podatkov zemljiškega katastra in izpiske parcel na naslovu stalnega bivanja tožnika iz baze podatkov PISO. Na tej podlagi in na podlagi podatkov, ki jih je navedel tožnik v prošnji za BPP ter na podlagi prošnji priloženih listin (obvestil ZPIZ o višini pokojnine za mesece maj, julij in september 2010, potrdila iz gospodinjske evidence in potrdila DURS o višini katastrskega dohodka) pristojni organ ugotavlja, da tožnik ne izpolnjuje pogojev za dodelitev BPP po 14. členu Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v zvezi s 23. členom Zakona o socialnem varstvu (ZSV). Ugotovljeno je bilo namreč, da ima tožnik v solasti do ? nepremičnino – stanovanjsko hišo v izmeri 175,60 m2, ki leži na parc. št. 1588/3 k.o. A., ki je po zbranih podatkih vredna 49 058,12 EUR, oziroma tožnikov delež 24 529,06 EUR. Pri tem ne gre za stanovanjsko hišo, kjer bi imel tožnik prijavljeno stalno prebivališče. Stanovanjska hiša na naslovu stalnega prebivališča tožnika namreč leži na drugi parcelni številki (1183/4 k.o. B.). Premoženje v lasti tožnika na ta način presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (13 771,2 EUR), to pa pomeni, da skladno s citiranimi zakonskimi določbami tožnik ne izpolnjuje predpisanih zakonskih pogojev za dodelitev BPP. V obrazložitvi se še ugotavlja, da je tožnikova polovica nepremičnine predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki jo je tožnik sklenil s preživljalko C.C., vendar pa to, po oceni pristojnega organa ne vpliva na izpolnjevanje pogojev tožnika za uveljavljanje BPP, saj je tožnik še vedno vpisan v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnine in kot takšen „upravičen pobirati vse plodove, ki izvirajo iz tega“.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in predlaga njeno odpravo ter povrnitev stroškov postopka. V tožbi uveljavlja tožbeni razlog nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Kot zmotno oziroma nepravilno namreč šteje oceno, da sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju ne vpliva na tožnikovo izpolnjevanje pogojev do BPP. V tej zvezi poudarja, da je tožnik le zemljiškoknjižni lastnik zadevne nepremičnine ter da je dejanska lastnica preživljalka C.C., ki izvršuje vsa določila sklenjene pogodbe. Tožnik zato ni „upravičen pobirati plodove“, kot se navaja v izpodbijani odločbi. Sicer pa „plodov“ od hiše sploh ni, oziroma je „plodove“, o katerih govori sodišče, upravičena pobirati zgolj preživljalka. Pogodba o dosmrtnem preživljanju predstavlja odplačni pravni posel, zaradi katerega tožnik ne more razpolagati s svojo nepremičnino, sklenjen pa je izključno v korist in tudi v breme preživljalke C.C., ki naj se po tožbenem predlogu, poleg strank, pred sodiščem zasliši kot priča. Tožena stranka je na poziv sodišča poslala upravne spise, na tožbo pa ni odgovorila.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah 14. člena ZBPP v zvezi s 23. členom ZSV, na katerih temelji izpodbijana odločba, se denarna socialna pomoč in s tem tudi BPP ne dodeli samski osebi, ki ima premoženje, ki dosega ali presega višino 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka. V istem členu je navedeno tudi, katere nepremičnine oziroma kateri predmeti se ne upoštevajo kot premoženje, kar po razlogovanju o nasprotnem pomeni, da je vse ostalo - nepremičnine in druge (premične) stvari šteti za premoženje v smislu te določbe. Pogodba o dosmrtnem preživljanju, oziroma premoženje, na katerega se takšna pogodba nanaša, torej iz premoženja po citirani določbi ni izrecno izvzeto. Zato ga je v načelu šteti za relevantnega pri odločanju, razen v primeru, ko je v zvezi s tem premoženjem izpolnjen kakšen od pogojev, ki so izrecno predpisani za to, da se ga pri odločanju ne upošteva. Da bi bil v konkretnem primeru izpolnjen kateri od navedenih pogojev, tožnik ne trdi. V tožbi sicer omenja „plodove“, vendar to stori (bolj) v zvezi z razlogi izpodbijane odločbe, medtem ko dohodkov iz nepremičnine, za katero je sklenjena pogodba o dosmrtnem preživljanju, ne omenja niti jih ne navaja v svoji vlogi za BPP med podatki o dohodkovnem stanju in s tem med podatki, ki jih je z ozirom na podano izjavo tožnika, šteti v načelu kot resnične. Čim pa je tako in ni podana ena od izjemnih situacij iz drugega odstavka 23. člena ZSV, tudi ne tista, ki bi v konkretnem primeru lahko bila upoštevana in po kateri se kot premoženje ne upošteva premoženje, ki daje dohodke, ki se po tem zakonu upoštevajo pri ugotavljanju lastnega dohodka, je izpodbijana odločitev pravilna in skladna z zakonom. Ostalim relevantnim okoliščinam in ugotovitvam v postopku pri pristojnem organu namreč tožnik ne ugovarja, sodišče samo pa nezakonitosti, na katere pazi po uradni dolžnosti, tudi ni našlo.

Ker je torej odločitev tožene stranke pravilna, tožbene navedbe pa neutemeljene, je sodišče tožbo, na podlagi določb prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/2010) kot neutemeljeno zavrnilo.

O stroških upravnega spora je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Ker okoliščine, relevantne za odločitev, niso sporne, je sodišče, na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1, odločilo brez glavne obravnave.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia