Jedro

Za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz ZPPPAI bi moral tožnik, poleg pogoja iz 8. člena ZPPPAI, ob dopolnjeni starosti 53 let izpolnjevati še pogoj 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju in do 21.12.1996 najmanj 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnem procesu uporabljalo azbest.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev odločbe tožene stranke, št. 191/06/97-5, 4/8 z dne 9.7.1998 in za priznanje pravice do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji. Ni soglašalo z odločitvijo tožene stranke, da tožnik ne glede na delo v azbestni proizvodnji ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi določb Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI - Ur. l. RS, št. 56/96, 35/98 in 86/2000).

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik revizijo iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava, kot posledico nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja. Navajal je, da je izpolnjeval pogoje iz 7. člena ZPPPAI, izpolnjevanje pogojev iz 8. člena pa je mogoče pravilno presoditi le ob presoji določb 1. in 7. člena ZPPPAI. Predlagal je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi oziroma podredno, da izpodbijano sodbo razveljavi, prav tako pa sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ne more sprejeti pravne razlage v izpodbijani sodbi glede uporabe 8. člena ZPPPAI.

ZPPPAI je kot enega svojih ciljev v 1. členu opredelil tudi zagotovitev socialne varnosti delavcev, ki so bili izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, in v ta namen zagotovitev potrebnih sredstev. V smislu izvedbe tega cilja je v 6. členu zaradi razreševanja kadrovsko socialnih problemov, ki jih je povzročila dolgotrajna uporaba azbesta, določil uvedbo pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Pri tem je v 7. členu kot pogoj za pridobitev te pravice določil nižje starostne meje in nižja obdobja minimalne pokojninske dobe ter najmanj 10 let dela v neposredni proizvodnji azbestnih izdelkov ali v servisnih službah neposredno v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov oziroma najmanj 20 let dela v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest. Poleg tega je v 8. členu, kot pogoj za pridobitev pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, zakon določil prenehanje delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih in takšnim delavcem ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča v roku enega leta.

Na podlagi gornjih določb je to sodišče v več zadevah (na primer že v zadevi VIII Ips 35/2002 dne 10.12.2002, pa tudi še kasnejših, na primer VIII Ips 106/2004 z dne 7.12.2004) zavzelo stališče, da delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje z dnem začetka stečajnega postopka, ne izpolnjujejo pogoja iz 8. člena ZPPPAI, saj nimajo pravnega položaja trajno presežnih delavcev in jim delovno razmerje ni prenehalo po predpisih o delovnih razmerjih zaradi ukinitve delovnega mesta ali drugih v tem členu navedenih razlogov, temveč na podlagi določb 106. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur. l. RS, št. 67/93).

Bistveno za presojo je vprašanje, ali se tudi prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečaja delodajalca lahko uvršča med prenehanje delovnega razmerja zaradi "drugih operativnih razlogov" v smislu 8. člena ZPPPAI in ali se tudi določbe 106. člena ZPPSL o prenehanju delovnega razmerja dolžnikovim delavcem z dnem začetka stečajnega postopka lahko uvrščajo med predpise o delovnih razmerjih.

Za pravilno tolmačenje bistvenega vprašanja je odločitev Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je sprejelo odločitev, po kateri so tudi delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca (torej tudi zaradi stečaja - 1. odstavek 2. člena ZPPSL), trajno presežni delavci, saj jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere je 29. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) poleg tehnoloških, organizacijskih ali strukturnih razlogov in ukrepov oblasti uvrščal tudi ekonomske razloge. Insolventnost delodajalca je prav gotovo ekonomski razlog na strani delodajalca, odpuščeni delavci iz tega razloga pa so trajno presežni delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov (sklep Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-138/00 z dne 10.4.2003). Takšna razlaga Ustavnega sodišča je povzročila spremembo sodne prakse tudi v sporih o pravici do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI (na primer VIII Ips 44/2006 z dne 21.11.2006).

Glede na povedano, da so podani utemeljeni razlogi za takšno pojmovanje prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečaja tudi v razmerju do določb 8. člena ZPPPAI, to je, da se šteje, da je s prenehanjem delovnega razmerja zaradi začetka stečaja delodajalca tudi tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v navedenem členu ZPPPAI. Drugačna razlaga bi bila vprašljiva tudi z vidika ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave Republike Slovenije), saj sta z vidika socialne varnosti delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu, in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju (kvečjemu bi lahko bil položaj delavca v stečaju slabši).

Kljub zmotni uporabi materialnega prava v delu, ki razlaga uporabo 8. člena ZPPPAI, in ki je drugačna, od stališča zavzetega v tej sodbi, je odločitev sodišča druge stopnje pravilna.

Iz dejanskega stanja sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da tožnik ni izpolnjeval pogojev iz drugega odstavka 7. člena ZPPPAI. Tožnik bi moral poleg pogoja iz 8. člena ZPPPAI izpolnjevati ob dopolnjeni starosti 53 let, še pogoj 35 let pokojninske dobe v dejanskem trajanju in do 21.12.1996 najmanj 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnem procesu uporabljalo azbest. Vendar ni izpolnjeval niti pogoja pokojninske dobe niti pogoja 20 let dela v podjetju, kjer se je v proizvodnji uporabljal azbest, to pa pomeni, da tožnik ni izpolnil pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji iz ZPPPAI, kot je to pravilno ugotovilo že sodišče druge stopnje.

Zato je revizijsko sodišče revizijo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno (določba 378. člena ZPP).