Jedro

Organ za BPP je prosilčevo prošnjo na podlagi 8. člena v zvezi z 37. členom ZBPP zavrgel kot nedovoljeno. Pojasnjuje, da ZBPP v 8. členu omejuje dodeljevanje BPP. V peti alineji omenjenega člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Na ta način je zakonodajalec želel preprečiti tako imenovano veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem sporu.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Upravno sodišče Republike Slovenije prošnjo prosilca A.A. za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki in obsegu pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem na prvi stopnji v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 81/2016-2 z dne 21. 4. 2016 ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka, zavrglo.

2. V obrazložitvi pojasnjuje vsebino prošnje, ki jo je tožnik vložil na Upravno sodišče 31. 5. 2016. Vsebuje zaprosilo za pomoč v zvezi s tožbo v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 81/2016-2 z dne 21. 4. 2016, s katerim je bila zavržena njegova prošnja za dodelitev izredne BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper odločbo Upravnega sodišča RS v Ljubljani št. Bpp 36/2016-4 z dne 8. 3. 2016. Gre za tako imenovano veriženje prošenj. Glede na navedeno je organ za BPP prosilčevo prošnjo na podlagi 8. člena v zvezi z 37. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) zavrgel kot nedovoljeno. Pojasnjuje, da ZBPP v 8. členu omejuje dodeljevanje BPP. V peti alineji omenjenega člena določa, da se BPP po tem zakonu ne dodeli v upravnih sporih zaradi dodelitve BPP. Poudarja, da je na ta način zakonodajalec želel preprečiti tako imenovano veriženje prošenj, do katerih prihaja v praksi, ko prosilec želi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za BPP zavrnjena, sprožiti upravni spor, hkrati pa prosi za BPP za sestavo tožbe v tem sporu. V tovrstnih primerih gre za zlorabo inštituta BPP, o čemer se je izrekla tudi sodna praksa, na primer v sodbi Vrhovnega sodišča RS št. I Up 840/2005 z dne 13. 7. 2005. 3. V zvezi s prosilčevo prošnjo za oprostitev plačila sodnih taks pristojni organ za BPP še pojasnjuje, da se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) v postopku odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača in je torej prosilec oproščen njenega plačila že po samem zakonu.

4. Tožnik v tožbi navaja, da vlaga tožbo zoper izpodbijani upravni akt iz razloga, ker se z njim ne strinja, ni prava uka oseba in tudi nima sredstev za najem pravnega strokovnjaka. Je prejemnik socialne podpore. Brez možnosti za najem odvetnika pa je prikrajšan za pravično in pošteno sojenje. Prihaja do absurdnega protislovnega stanja, ki mu povzroča vedno večjo tesnobo in stisko ter neznosne bolečine. Meni, da sodišče krši Ustavo RS ter Evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Meni še, da je upravičen do pravnega strokovnjaka, ki pa mu ga služba za BPP neutemeljeno ne dodeli. Prosi tudi za oprostitev vseh sodnih stroškov, kakor tudi sodnih taks.

5. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

6. Sodišče je v zadevi odločilo po sodnici posameznici v skladu z 2. alinejo drugega odstavka 13. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V zadevi je odločilo izven glavne obravnave na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUS-1. 7. Tožba ni utemeljena.

8. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je tožnik pri toženi stranki vložil prošnjo za dodelitev BPP za vložitev tožbe v upravnem sporu zoper sklep Upravnega sodišča RS. Tožnik dejanskemu stanju, ugotovljenemu v tem upravnem sporu, ne oporeka. Zato je tudi po mnenju sodišča tožena stranka v danem primeru pravilno uporabila 8. člen ZBPP in posledice, ki iz njega izhajajo. Tožnikova prošnja za dodelitev BPP je bila tako pravilno in v skladu z zakonom zavržena.

9. Glede tožnikove prošnje za oprostitev plačila sodnih taks pa sodišče pojasnjuje, da se v skladu s četrtim odstavkom 10. člena ZST-1 v postopku odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača, kar pomeni, da je tožnik oproščen njenega plačila že po samem zakonu.

10. Pri tem sodišče še pojasnjuje, da je tukajšnje sodišče s sklepom Bpp 149/2016-2 z dne 25. 7. 2016 odločilo tudi o tožnikovi prošnji za dodelitev BPP, ki ga je podal v zvezi z vložitvijo konkretne tožbe. Sodišče je namreč tudi omenjeno prošnjo tožnika na podlagi 5. alineje 8. člena ZBPP zavrglo.

11. Po povedanem sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in na zakonu utemeljen. Sodišče tudi ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžna paziti po uradni dolžnosti. Zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.