Jedro

Po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka zoper samostojnega podjetnika posameznika po presoji pritožbenega sodišča ni dopustno nadaljevanje izvršbe zaradi uveljavitve terjatve, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Drugačno stališče bi izničilo namen in pomen stečajnega postopka proti samostojnemu podjetniku posamezniku. Določbe ZPPSL, ki urejajo stečajni postopek proti samostojnemu podjetniku posamezniku, so zato v pogledu odgovornosti za dolgove samostojnega podjetnika posameznika specialne v razmerju do 1. odst. 5. člena ZGD. Povedano drugače, odgovornost za obveznosti samostojnega podjetnika posameznika iz 1. odst. 5. člena ZGD pride do izraza v primeru stečaja nad njim le v okviru določbe o obsegu premoženja, ki gre v stečajno maso (4. odst. 104. člena ZPPSL). Po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku pa je treba prav zato upoštevati, da je bila ta odgovornost izčrpana. Ni namreč razloga za drugačno obravnavanje upnikov stečajnega dolžnika, ki je pravna ali fizična oseba.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi pravnomočne sodbe, ki ga je upnik vložil dne 5.1.2001. Tako je odločilo na podlagi 1. odst. 111. čl. ZPPSL. V razlogih izpodbijanega sklepa pa je ugotovilo še, da je bil s sklepom stečajnega senata z dne 28.11.2001 nad dolžnikom začet stečajni postopek, ki je bil s sklepom opr. št. St z dne 15.5.2002 zaključen, po pravnomočnosti tega sklepa (dne 17.6.2002) pa je bil dolžnik izbrisan iz registra podjetnikov pri DURS.

Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil upnik.

Pritožba ni utemeljena.

Namen določila 1. odstavka 111. člena ZPPSL je, da se omogoči hkratno in sorazmerno poplačilo vseh upnikov v stečajnem postopku, kajti stečajni postopek je generalna izvršba. Zato od dneva začetka stečajnega postopka proti stečajnemu dolžniku ni mogoče dovoliti ukrepov zavarovanja niti prisilne izvršbe za poplačilo terjatve. Ker pa je bil v obravnavani zadevi stečajni postopek s pravnomočnostjo sklepa opr. št. St z dne 15.5.2002 tudi že zaključen, pritožbeno sodišče soglaša z navedbami upnika, da niso podani pogoji za zavrnitev predloga za izvršbo že na podlagi tega določila.

Kljub navedenemu pa je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo predlog za izvršbo.

V obravnavani zadevi je dolžnik samostojni podjetnik, ki v skladu s 1. odst. 5. člena Zakona o gospodarskih družbah (Ur. l. RS št. 30/93 s spremembami, v nadaljevanju ZGD) odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zato je (najbrž) upnik po zaključku stečajnega postopka nad dolžnikom G.A. s.p. predlagal nadaljevanje izvršbe proti G.A.. Vendar po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka zoper samostojnega podjetnika posameznika po presoji pritožbenega sodišča ni dopustno nadaljevanje izvršbe zaradi uveljavitve terjatve, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Drugačno stališče bi izničilo namen in pomen stečajnega postopka proti samostojnemu podjetniku posamezniku. Določbe ZPPSL, ki urejajo stečajni postopek proti samostojnemu podjetniku posamezniku, so zato v pogledu odgovornosti za dolgove samostojnega podjetnika posameznika specialne v razmerju do 1. odst. 5. člena ZGD. Povedano drugače, odgovornost za obveznosti samostojnega podjetnika posameznika iz 1. odst. 5. člena ZGD pride do izraza v primeru stečaja nad njim le v okviru določbe o obsegu premoženja, ki gre v stečajno maso (4. odst. 104. člena ZPPSL). Po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku pa je treba prav zato upoštevati, da je bila ta odgovornost izčrpana. Ni namreč razloga za drugačno obravnavanje upnikov stečajnega dolžnika, ki je pravna ali fizična oseba. Določilo 4. odst. 104. člena ZPPSL je pač izraz načela varstva (stečajnega) dolžnika, ki je samostojni podjetnik posameznik, tudi v tem pogledu. To pomeni, da se osebna odgovornost samostojnega podjetnika posameznika (1. odst. 5. čl. ZGD) realizira v primeru začetega stečajnega postopka samo skozi to določilo. Sistematična razlaga tako pove, da po pravnomočno zaključenem stečajnem postopku nad samostojnim podjetnikom posameznikom določilo 1. odst. 5. člena ZGD ne pride več v poštev za obveznosti samostojnega podjetnika posameznika, ki so nastale do začetka stečajnega postopka.

Za konkretni primer pravkar razloženo pomeni, da je treba šteti, da je bilo razmerje med upnikom in dolžnikom glede izterjevane terjatve pravnomočno urejeno v stečajnem postopku (ki je generalna izvršba) po pravilih stečajnega prava, pa čeprav je bil stečajni postopek zaključen na podlagi 99. čl. ZPPSL.

V obravnavanem primeru gre za izterjavo obveznosti, ki je nastala pred začetkom stečajnega postopka. Izpodbijana odločitev je tako pravilna, čeprav sodišče prve stopnje ni odločilo o predlogu za nadaljevanje postopka. Očitana pomanjkljivost namreč ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa. Pomanjkanje razlogov o predlaganem nadaljevanju postopka nima niti pomena absolutno bistvene kršitve postopka, ker gre za materialno pravno vprašanje, na katerega je odgovorjeno v tem sklepu.

Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.