Jedro

Napaka tajnice, zaposlene v odvetniški pisarni, pri vpisu ure razpisanega naroka v obravnavanem primeru ne predstavlja opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sklicevanje na komentar 116. člena ZPP dr. Aleša Galiča na strani 483 ni upoštevno. Teoretičnih pogledov in stališč nemške sodne prakse ni možno nekritično razlagati in uporabiti, kot to razume tožeča stranka, saj bi bilo na ta način omogočeno, da odvetnik lastne napake preprosto prevali na zaposlene v svoji pisarni. Odvetnik je tisti, ki mora delo v svoji pisarni organizirati tako, da pri njem ne prihaja do napak oziroma zamud. Prav gotovo ni sprejemljivo, da odvetnik, ki je v obravnavanem primeru osebno iz rok stranke dne 17.6. 2009 prejel dokumentacijo in sprejel pooblastilo, administrativnemu osebju poveri spremljanje razporeda narokov, pri tem pa nikoli ne vpogleda njemu osebno izročenega vabila na narok za glavno obravnavo. Odvetnik se mora seznaniti s celotnim procesnim gradivom, torej tudi z vabilom za narok za glavno obravnavo. Odgovornosti za seznanitev z razpisom naroka tako ne more prevaliti na administrativno osebje in trditi, da je do napake prišlo po krivdi administrativnega osebja.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se glasi: „Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v znesku 136,75 EUR.“ V ostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se izpodbijani sklep v prvem in tretjem odstavku izreka potrdi.

Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje po predlogu tožeče stranke ne dovoli ter tožeča stranka sama nosi svoje stroške v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (prvi in tretji odstavek izreka izpodbijanega sklepa.) Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna v roku 15 dni povrniti toženi stranki njene stroške v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje v znesku 976,41 EUR (drugi odstavek izreka izpodbijanega sklepa).

Zoper sklep je pravočasno pritožbo vložila tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost izdanega sklepa (pritožbeni razlog po 1. odstavku 339. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP) in zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s stroškovno odločitvijo. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu v prejšnje stanje ugodi ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku paricijskega roka dalje do plačila.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje ugotavljalo dejstva, ki jih tožena stranka ni zanikala in bi jih moralo šteti za priznana, potem pa je svojo odločitev oprlo na ugotovitev, da tožeča stranka teh dejstev ni dokazala, so utemeljene. Tožeča stranka je zatrjevala, da je v predmetni zadevi s strani tajnice, zaposlene v odvetniški pisarni odvetnice C. D. in odvetniki, prišlo do napake, ko je bila v urnik vpisana napačna ura dne 24.6.2009 razpisanega naroka, in sicer 10.40, namesto pravilne ure 9.40, zaradi navedene napake pa pooblaščeni odvetnik na razpisani narok ob 9.40 ni pristopil. Tožena stranka navedbam, da je tajnica vpisala napačno uro naroka v rokovnik ni oporekala, pač pa je navajala, da se napaka pri vpisovanju naroka ne more šteti kot opravičljiv razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Glede na neprerekanje dejstva o napaki tajnice pri vpisu ure naroka v rokovnik in računalnik, sodišče prve stopnje obstoja tega dejstva, upoštevaje določila 1. odstavka 214. člena ZPP, ne bi smelo ugotavljati in bi ga moglo šteti kot priznano.

Vendar pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da kršitev določb pravdnega postopka v zvezi z ugotavljanjem priznanih dejstev v obravnavanem primeru ni vplivala na zakonitost in pravilnost odločitve sodišča prve stopnje. Napaka tajnice, zaposlene v odvetniški pisarni, pri vpisu ure razpisanega naroka v obravnavanem primeru ne predstavlja opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Pritožbeno sklicevanje na komentar 116. člena ZPP dr. Aleša Galiča na strani 483 (Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, Uradni list RS, Ljubljana 2006) ni upoštevno. Teoretičnih pogledov in stališč nemške sodne prakse ni možno nekritično razlagati in uporabiti, kot to razume tožeča stranka, saj bi bilo na ta način omogočeno, da odvetnik lastne napake preprosto prevali na zaposlene v svoji pisarni. Odvetnik je tisti, ki mora delo v svoji pisarni organizirati tako, da pri njem ne prihaja do napak oziroma zamud. Prav gotovo ni sprejemljivo, da odvetnik, ki je v obravnavanem primeru osebno iz rok stranke dne 17.6. 2009 prejel dokumentacijo in sprejel pooblastilo, administrativnemu osebju poveri spremljanje razporeda narokov, pri tem pa nikoli ne vpogleda njemu osebno izročenega vabila na narok za glavno obravnavo. Odvetnik se mora seznaniti s celotnim procesnim gradivom, torej tudi z vabilom za narok za glavno obravnavo. Odgovornosti za seznanitev z razpisom naroka tako ne more prevaliti na administrativno osebje in trditi, da je do napake prišlo po krivdi administrativnega osebja.

Glede na navedeno se odločitev sodišča prve stopnje izkaže za pravilno, ker vrnitev v prejšnje stanje ni bila predlagana iz upravičenega razloga.

Utemeljena pa je pritožba v stroškovnem delu. Sodišče prve stopnje je toženi stranki v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje priznalo stroške, navedene v odgovoru na predlog za vrnitev v prejšnje stanje in sicer 875 točk za sestavo vloge, 1,50 EUR ptt stroškov, 20 točk za poročilo stranki ter 875 točk za pristop na narok za vrnitev v prejšnje stanje, vse povečano za 20% DDV na odvetniške storitve. Ker je stroškovno odločitev sodišča prve stopnje mogoče preizkusiti, ni podana absolutna bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 338. člena ZPP, kot to navaja tožeča stranka. So pa utemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče stroške tožene stranke nepravilno odmerilo, saj bi ji moralo za odgovor na predlog za vrnitev v prejšnje stanje namesto 875 točk v skladu z 4. točko tar. št. 19 Odvetniške tarife priznati le 50 točk ter za zastopanje na naroku v skladu z 3. točko tar. št. 20 Odvetniške tarife le 125 točk za pristop na narok. Ob pravilni odmeri stroškov tožene stranke je tožena stranka upravičena do povračila stroškov v zvezi s postopkom za vrnitev v prejšnje stanje v znesku 136,75 EUR in sicer 50 točk za sestavo odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, 175 točk za pristop na narok za obravnavanje predloga za vrnitev v prejšnje stanje, 20 točk poročilo stranki, 1,50 EUR ptt stroškov in 20% DDV na odvetniške storitve. Pritožbeno sodišče je zato v stroškovnem delu izpodbijani sklep spremenilo (3. točka 1. odstavka 365. člena ZPP).

V ostalem delu je pritožbeno sodišče po ugotovitvi, da so pritožbene navedbe neutemeljene in prvostopno sodišče ni zagrešilo nobene od kršitev postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP) pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 1. odstavka 365. člena ZPP).

Ker je tožeča stranka s pritožbo uspela le v manjšem delu glede dela stroškov postopka, sama nosi svoje pritožbene stroške (1. odstavek 165. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 154. člena ZPP).