Jedro

Upoštevaje sposobnosti tožeče stranke, je kot verjetno mogoče pričakovati, da bo v primeru ponovne formalne usmeritve na šolo, ki jo sedaj obiskuje, le težko uspešno nadoknadila oziroma usvojila manjkajočo učno snov in bi ravno zaradi tega lahko bilo njeno nadaljnje šolanje v takem programu dejansko nesorazmerno oteženo oziroma bi lahko dejansko pomenilo, da zgolj zaradi navedenega nadaljnjega šolanja v tem prilagojenem programu ne bi zmogla. Sodišče zato meni, da je v obravnavani zadevi nastanek težko popravljive škode s stopnjo verjetnosti izkazan.

Izrek

Zahtevi za izdajo začasne odredbe se ugodi in mld. A.A. do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu ostaja v izobraževalnem programu v okviru Osnovne šole X. na podlagi odločbe Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, OE Slovenj Gradec, št. 975-361-175/2006-62 z dne 2. 6. 2015.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločila, da se odločba Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, OE Slovenj Gradec, št. 975-361-175/2006-62 z dne 2. 6. 2015 odpravi (I. točke izreka); da se mld. A.A. usmeri v posebni program vzgoje in izobraževanja ter se vključi v Center za usposabljanje, delo in varstvo Črna na Koroškem (CUVD Črna); starša kot otrokova zakonita zastopnika sta dolžna poskrbeti za vključitev imenovanega v CUVD Črna z dokončnostjo te odločbe; ta odločba velja do zaključka posebnega programa vzgoje in izobraževanja mld. A.A.; v tem postopku niso nastali posebni stroški (II. točke izreka). S III. točko izreka je bilo odločeno, da se z dokončnostjo te odločbe nadomesti odločba št. 975-361-175/2006-26 z dne 6. 7. 2010, ki jo je izdal v zadevi usmerjanja mld. A.A. Zavod Republike Slovenije za šolstvo, OE Slovenj Gradec. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo s prvostopno odločbo odločeno, da mld. tožnik ostane usmerjen v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in vključen v Osnovno šolo Juričevega Drejčka Ravne na Koroškem. Ker pa je prvostopni upravni organ pri odločanju napačno uporabil materialni predpis, je tožena stranka v pritožbenem postopku na podlagi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS št. 3/07 s spremembami, dalje ZUOPP) in na tem zakonu temelječega Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS št 54/03 s spremembami, dalje Pravilnik/03) ter strokovnega mnenja Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (KUOPP) II. stopnje ugotovila, da mld. A.A. glede na ugotovljeno zmerno motnjo v duševnem razvoju ni moč usmeriti v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom. Glede na predpise, ki jih je potrebno upoštevati v postopku usmerjanja imenovanega je tako možno predlagati usmeritev otroka le v posebni program vzgoje in izobraževanja.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in hkrati s tožbo predlaga tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj ostane tožeča stranka do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu v izobraževalnem programu v okviru Osnovne šole X. na podlagi odločbe Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, OE Slovenj Gradec z dne 2. 6. 2015. V obrazložitvi predlagano začasno ureditev stanja utemeljuje z dejstvom, da je institut začasne odredbe namenjen učinkovitemu sodnemu varstvu, ki je v tem, da bo tožeča stranka lahko v sodnem postopku priznane pravice tudi uveljavila, če uspe s tožbo. V primeru izvršitve izpodbijane odločbe bi se tožeči stranki lahko prizadela huda oziroma nepopravljiva škoda, saj gre za občutljiva vprašanja glede njenega nadaljnjega šolanja in razvoja kot otroka s posebnimi potrebami, ocenjenega kot težje gibalno oviran otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju. Če bi namreč tožeča stranka prekinila šolanje in bi bila premeščena v CUDV Črna, ki ima nižjo stopnjo zahtevnosti programa, bo iztrgana iz okolja, ki ga pozna, prekinjeno bo šolanje, zavrta bo v osnovnem razvoju in šolanju, vzpostavitev stanja, ki bi bila pred premestitvijo pa bo neprimerno težja. Verjetnosti tega tožeča stranka ne more izkazati drugače kot s sklicevanjem na dejansko stanje. Ker je nastanek težko popravljive škode v obravnavanem primeru izkazan, je utemeljena in izkazana tudi potreba po začasni ureditvi stanja s tem, da do pravnomočne odločitve v tem sporu tožeča stranka ostaja v dosedanjem izobraževalnem programu.

3. Tožena stranka v odgovoru na zahtevo za izdajo začasne odredbe navaja, da pogoji za izdajo predlagane začasne odredbe v konkretnem primeru niso izpolnjeni, ker tožeča stranka v svojem predlogu posredno zatrjuje nastanek domnevno nepopravljive škode, ki je niti ne poskusi obrazložiti. Zgolj posredno lahko tožena stranka iz tožbenih navajanj domneva, da se za tožnika kot nepopravljiva škoda kaže v usmeritvi v posebni program vzgoje in izobraževanja ter vključitev v CUDV Črna, ker naj bi bil tožnik s tem prikrajšan za nadaljnji razvoj svojih sposobnosti glede na njegovo sedanje funkcioniranje v šolskem okolju. Takšni pavšalni oceni tožena stranka nasprotuje, saj odločitev o usmeritvi v posebni program ne pomeni, da tožeča stranka ni učljiva, kar tožena stranka razume kot bistvo tožbenih navajanj, ampak ima posebne potrebe, ki mu v zahtevnejšem programu onemogočajo, da bi svoje dane sposobnosti razvil čim bolje. Z usmeritvijo v ustrezen program bo tožeči stranki dana možnost, da razvije svoje sposobnosti in doseže znanje, ki jih v zahtevnejših in obsežnejših programih vzgoje in izobraževanja ne bi mogla. Tožena stranka je dolžna pri vodenju postopkov usmerjanja upoštevati predvsem otrokovo največjo korist. Očitno je, da bo prilagojen program z nižjimi izobrazbenim standardom za tožnika zelo kmalu prezahteven in vztrajanje ob tem programu bo zanj dolgoročno škodljivo. Čakanje na pravnomočnost predmetne odločbe ne predstavlja največjo korist za tožečo stranko, saj bi bil zaradi tega postavljen pred zahteve, ki jim zaradi svojih posebnih potreb na področju izobraževanja ne bo dorasel, posledično pa to ne bo ugodno vplivalo niti na njegov odnos do šole niti glede lastne samopodobe. Predlaga, da sodišče predlog za izdajo začasne odredbe zavrne, saj niso izkazani pogoji oziroma razlogi po 32. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

4. Zahteva za izdajo začasne odredbe je utemeljena.

5. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZUS-1 sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta tožniku prizadela težko popravljiva škoda. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe z začasno ureditvijo stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno. Institut začasne odredbe je torej namenjen učinkovitemu sodnemu varstvu, ki je v tem, da lahko tožnik v sodnem postopku priznane pravice tudi uveljavi, če uspe s tožbo.

6. Težko popravljiva škoda je pravni standard, katerega vsebino se ugotavlja v vsakem primeru posebej in to ob upoštevanju vseh specifičnih dejstev in okoliščin, na podlagi katerih je mogoče s stopnjo verjetnosti ugotoviti, ali gre v posameznem primeru za takšno težko popravljivo škodo, ki je, glede na ustaljeno upravno-sodno prakso Vrhovnega sodišča RS (sklep I Up 730/2007, I Up 223/2011, I UP 219/2013), škoda, ki je resna in tožniku neposredno preti, odvrniti pa jo je mogoče le z zadržanjem izvršitve izpodbijanega upravnega akta oziroma z začasno ureditvijo stanja.

7. Tožeča stranka nastanek težko popravljive škode utemeljuje z dejstvom, da gre v obravnavani zadevi za občutljiva vprašanja nadaljnjega šolanja in s tem razvoja otroka s posebnimi potrebami, ki ima cerebralno paralizo in je bil ocenjen kot težje gibalno oviran otrok z zmerno motnjo v duševnem razvoju in posledicami, ki bi jih povzročilo prešolanje na nižjo zahtevnostno stopnjo izobraževanja v primeru, če bi bila izpodbijana odločba odpravljena. Temu pritrjuje tudi sodišče. Glede na sposobnosti tožeče stranke je kot verjetno mogoče pričakovati, da bo v primeru ponovne formalne usmeritve na šolo, ki jo sedaj obiskuje, le težko uspešno nadoknadila oziroma usvojila manjkajočo učno snov in bi ravno zaradi tega lahko njeno nadaljnje šolanje v takem programu bilo dejansko nesorazmerno oteženo oziroma bi lahko dejansko pomenilo, da zgolj zaradi navedenega nadaljnjega šolanja v tem prilagojenem programu ne bi zmogla. Sodišče zato meni, da je v obravnavani zadevi nastanek težko popravljive škode kot verjeten izkazan.

8. Prav tako je izkazano, da je predlagana začasna ureditev stanja potrebna, saj bi tožeča stranka v tem programu ostala, če bi bila izpodbijana odločba odpravljena. Sodišče namreč meni, da bo v primeru, da bo tožbi ugodeno in bo pravnomočno odločeno, da se ponovno vključi v navedeni izobraževalni program, njeno nadaljnje šolanje v takem programu ravno zaradi morebitne preusmeritve v program po izpodbijani odločbi, čeprav neformalno, pač pa dejansko otežkočeno, če ne celo onemogočeno. Če pa se bo potrdila odločitev tožene stranke, bo vključitev v manj zahteven posebni program vzgoje in izobraževanja v CUDV Črna veliko lažja in z manjšimi posledicami.

9. Pri odločitvi je sodišče upoštevalo tudi dosedanji čas trajanja postopka. V obravnavani zadevi se je postopek pričel 8.1.2013, v tem času pa je tožeča stranka v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom (na podlagi odločbe Zavoda Republike Slovenije za šolstvo, OE Slovenj Gradec št. 975-361-175/2006-26 z dne 6. 7. 2010) v šolskem letu 2014/2015 uspešno zaključila šolsko leto v 4. razredu in napredovala v 5. razred, v katerega je vključena v šolskem letu 2015/2016. Tudi zato sodišče meni, da je smotrno z vključitvijo tožeče stranke v posebni program vzgoje in izobraževanja počakati do pravnomočne odločitve v tem upravnem sporu. Na tej podlagi izdana začasna odredba pa je tudi v skladu z načelom sorazmernosti in ne nasprotuje javni koristi, niti ni v nasprotju z načelom največje koristi otroka vsebovane v Konvenciji o otrokovih pravicah. Kot izhaja iz spisne dokumentacije, temu pa pritrjuje tudi tožena stranka v odgovoru na začasno odredbo, bo prilagojen program z nižjim izobrazbenim standardom za tožečo stranko kmalu prezahteven. Tudi sicer pa bo ta začasna ureditev le kratkotrajna, saj bo sodišče o zadevi odločalo prednostno.

10. Glede na navedeno je zato sodišče na podlagi tretjega odstavka 32. člena ZUS-1 zahtevi za izdajo začasne odredbe ugodilo.